Prvi mož Evropske komisije je v svojem nastopu na današnjem dialogu evropskih think tankov še pojasnil, da za uspeh ekonomskih politik ni dovolj le to, da so pravilno zasnovane, ampak morajo imeti tudi vsaj minimum politične in socialne podpore.
Bruselj pripravljen tudi malo popustiti
Barroso je po poročanju več tujih medijev zatrdil še, da Evropa zdaj potrebuje več poudarka na rasti in ukrepih za spodbujanje rasti. »Čeprav je politika odpravljanje presežnih primanjkljajev v temelju prava, se lahko vedno pogovarjamo o podrobnostih in popravkih,« je povedal.
Predvsem nekateri anglosaški mediji v tem vidijo znak premika v politiki EU in tudi namig na to, da bo Bruselj pripravljen nekaterim državam, med njimi je tudi Slovenija, vendarle pripravljen popustiti glede dinamike doseganja javnofinančnih ciljev.
Rešitve, prilagojene posamezni državi
Zavzel se je namreč za več raznolikosti v ekonomskih politikah unije. »Imeti moramo prilagojene rešitve za vsako članico posebej, ne moremo enega vzorčnega programa uporabiti za vse države,« je še dejal.
Barroso je sicer v svojem govoru na današnjem dogodku posvetil predvsem vprašanju nadaljnje evropske integracije in nevarnostih, ki prežijo nanjo.
Prepričan je, da evropska integracija ni nujna le za gospodarstvo, ampak predstavlja tudi zaščito pred globalnimi nevihtami. »Polovičarski pristop k projektu evropske integracije samo krepi njene nasprotnike, saj politično dinamiko prepusti tistim na strani nacionalizmov in populizmov,« je bil jasen.
Glavni preskus je polarizacija
Glavno nevarnost za razkroj unije pa vidi v tem, da evropske politike ne bi uslišale potreb državljanov. »Glavni preskus je polarizacija, ki grozi, da bo posledica trenutne krize,« je dejal Barroso.
Ta je »globoko zaskrbljen« nad delitvami, ki se izrisujejo. »Politični ekstremi in populizmi trgajo politično podporo in socialni ustroj, ki je potreben za soočanje s krizo,« je opozoril.
Evropo delijo nacionalni predsodki
Izpostavil je tudi na vse večja razhajanja med jedrom in obrobjem Evrope in krepitev nevarnih ter pogosto etično nesprejemljivih nacionalnih predsodkov, ki spet delijo Evropejce.
Barroso zato vidi potrebo po voditeljskih sposobnostih in po razpravi, ki bo presegla kletvice in tabuje in v kateri se bo čim bolj jasno in odločno postavilo na stran evropskega interesa. Takšna razprava mora ponuditi tudi pozitivno vizijo za prihodnost stare celine. Pri tem je treba biti po njegovih besedah bolj odločen in entuziastičen kot kdaj koli do zdaj.
