Kot so nam sporočili z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), so Mussomelija na pogovor povabili »zaradi poročanja medijev o prisluškovanju v prostorih predstavništev EU na ozemlju ZDA ter v nekaterih državah članicah EU«.

Kot so še dodali, je generalni direktor Direktorata za bilateralo na zunanjem ministrstvu Marjan Cencen v pogovoru z veleposlanikom izrazil zaskrbljenost glede poročanja medijev o aktivnostih ameriške Agencije za nacionalno varnost. Ob tem je poudaril, da Slovenija od prijateljske in zavezniške države pričakuje pojasnila o resničnosti medijskih navedb.

Na ameriškem veleposlaništvu so srečanje na zunanjem ministrstvu potrdili in dodali, da je šlo za »koristno izmenjavo pogledov med zavezniki in prijatelji«. »Cenimo in spoštujemo poglede slovenske vlade glede tega in vseh drugih vprašanj vzajemnega interesa,« so zapisali in dodali, da drugih podrobnosti z »zasebnega srečanja« ne morejo razkriti.

Barroso in Van Rompuy zaskrbljena zaradi domnevnega vohunjenja

Tako predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso kot predsednik EU Herman Van Rompuy sta danes na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu poročila o ameriškem nadzoru komunikacij v evropskih inštitucijah označila za zaskrbljujoča. Evropski poslanci medtem razmišljajo celo o ustanovitvi komisije, ki bi preiskala poročila.

»Od svojih zaveznic želimo transparentnost in jasnost in to pričakujemo tudi od ameriških partnerjev,« je danes po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Barroso. Tako on kot Van Rompuy sta zagotovila, da je EU pri ZDA nemudoma zaprosila za celovito pojasnilo poročil o prisluškovanju.

Kot je dejal Barroso, je visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton o tem tudi osebno govorila z ameriškim zunanjim sekretarjem Johnom Kerryjem. »Če bi se ta poročila izkazala za pravilna, bi bilo to zelo moteče in daljnosežno,« je še menil Barroso.

Evropski parlament namerava v sredo razpravljati o aferi s prisluškovanjem ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) v Evropi. V četrtek pa naj bi poslanci, ki so se že minuli konec tedna ogorčeno odzivali na poročila, sprejeli ustrezno resolucijo.

Možno je tudi, da se bodo odločili za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bi preučila navedbe, je danes napovedal predsednik politične skupine Alde v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt. Komisija bi lahko do konca leta predstavila ugotovitve, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Za ustanovitev tovrstne komisije se je že izrekel tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je poleg tega danes dejal, da je naklonjen prošnji za azil, ki jo je nekdanji pogodbeni analitik ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki je razkril vohunjenje, vložil tudi pri Nemčiji.

»Mislim, da nam je gospod Snowden pokazal, da ZDA ravnajo s svojimi najbližjimi partnerji, vključno z Nemčijo pa tudi z EU kot celoto, kot s sovražnimi silami,« je danes dejal za nemško televizijo ARD in dodal, da je to »absolutno nesprejemljivo«.

Včeraj smo obširno poročali o prahu, ki ga je med evropskimi državniki dvignila prisluškovalna afera.

Reuters medtem poroča, da pojasnila od Washingtona zahteva tudi Poljska.

Litva proti povezovanju prisluškovanja s pogovori o trgovinskem sporazumu z ZDA

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je danes izrazila nasprotovanje temu, da bi afero s prisluškovanjem ZDA v Evropi povezali s pogovori o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA. Gre za ločeni zadevi, je po srečanju s francoskim predsednikom Francoisem Hollandom menila predsednica Litve, ki je v ponedeljek prevzela predsedovanje EU.

Medijska poročila o tem, da je ameriška agencija na nacionalno varnost (NSA) prisluškovala v evropskih uradih in veleposlaništvih, so v Evropi povzročila zaskrbljene in odzive. Hollande je v ponedeljek celo posvaril, da bi to lahko ogrozilo pogovore o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA.

A Grybauskaitejeva je danes temu nasprotovala. Kot je po pogovorih s Hollandom v Parizu poudarila za baltsko tiskovno agencijo BNS, sta se strani o pogovorih dogovorili še pred poročili o prisluškovanju. Poleg tega gre pri pogajanjih za dolgotrajen proces, ki naj bi po ocenah trajal dve ali več let, je še dejala po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Hollande: Evropa mora imeti usklajeno stališče

Hollande je medtem pozval k temu, da bi Evropska unija zavzela skupno stališče glede obtožb vohunjenja. "Evropa mora imeti usklajeno, skupno stališče o zahtevah, ki jih bomo predstavili, in o pojasnilih, za katera moramo zaprositi," je dejal po srečanju z litovsko predsednico.

Kot je še dejal, Francija ni prejela uradno prošnje za azil s strani nekdanjega pogodbenega analitika NSA Edwarda Snowdena, ki je razkril podatke o vohunjenju. Spletna stran Wikileaka je sicer poročala, da je Snowden, ki brez potnega lista ostaja ujet na ruskem letališču Šermetjevo, za azil zaprosil v 21 državah, vključno s Francijo.