Slovensko delegacijo je vodil predsednik države Borut Pahor, ki se je udeležil tudi slavnostne večerje. V čast hrvaškemu vstopu v EU sta jo pripravila predsednika hrvaške države in vlade Ivo Josipović in Zoran Milanović. Poleg visokih predstavnikov iz tujine pa so bili na večerji tudi mnogi predstavniki hrvaškega političnega in javnega življenja, med njimi tudi upokojeni general Ante Gotovina.
Po večerji se je približno 170 visokih gostov iz tujine udeležilo proslave na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića.
V osrednjem delu proslave, ki se je začel nekaj pred polnočjo, je hrvaški premier Milanović v nagovoru poudaril, da Hrvaška z vstopom v EU »ne bo nikamor zbežala, temveč bo ostala tam, kjer je in bo imela novo odgovornost«.
»Na nas je, da podamo roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih kriterijev,« je dejal hrvaški premier. Poudaril je, da ima Hrvaška s temi državami nerazdružljive povezave, med katerimi je bilo najbolj vzvišeno sodelovanje v antifašističnem boju med drugo svetovno vojno. Obenem je dodal, da Hrvaško od Srbije, Črne gore, kot tudi od BiH oddaljujejo vojni dogodki iz 90-ih let.
»Povezuje nas tudi privrženost vrednotam solidarnosti in svoboščin, ki jo želimo še bolj vtisniti v temeljni koncept EU,« je dodal.
Naj večno živi evropska Hrvaška
Kot najpomembnejši strateški projekt Hrvaške v združeni EU je izpostavil razvoj in spodbujanje intelektualne radovednosti, saj so v šolah in na fakultetah ključi bolj svobodnega in zadovoljnega življenja.
»Zgodba o hrvaškem uspehu je zgodba o skupnosti, upornosti, ambiciji in viziji. To je glavno sporočilo današnjega dne, sporočilo, da lahko uresničimo tudi tiste cilje, ki se zdijo težko dosegljivi«, je poudaril hrvaški predsednik Josipović.
Izpostavil je, da bo Hrvaška odgovorna, konstruktivna in dejavna članica EU, ter da Evropa ponuja, ne bo pa tudi podarila dobre priložnosti za države in posameznike. »Naj večno živi Evropa, naj večno živi evropska Hrvaška,« je nekaj po polnoči sklenil uradni del programa Josipović, potem ko je Hrvaška dosegla enega svojih strateških ciljev - polnopravnega članstva v EU.
Zbrane so nagovorili tudi voditelji EU. »Vrnili ste Hrvaško tja, kamor pripada, v srce Evrope,« je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je zaželel dobrodošlico 28. članici.
Ocenil je, da se je Hrvaška v zadnjih nekaj desetletjih precej spremenila ter napovedal, da bo EU nadaljevala s pomočjo Hrvaški, ki je primer drugim državam v regiji.
»Od ponedeljka bodo vaši predstavniki sedeli z ramo ob rami s predstavniki drugih držav članic. Skupaj bodo odločali v dobro vseh državljanov EU: od Zagreba do Zaragoze od Splita do Stockholma,« je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je dobrodošlico Hrvaški zaželel v imenu vseh 27 članic EU.
Dodal je, da članstvo Hrvaške v EU predstavlja spremembo smeri v novejši zgodovini Zahodnega Balkana. »V preteklih mesecih ste skupaj s Slovenijo pogumno preskočili ovire, tako je bilo tudi z BiH. Na tej isti poti sta tudi Beograd in Priština dosegli zgodovinski sporazum,« je spomnil.
Ob polnoči je zadonela Oda radosti
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je omenil skupne dosežke EU in Hrvaške in izrazil pričakovanje, da bodo prispevki vseh hrvaških državljanov pri skupnem projektu obogatili vse članice EU. »Dobrodošli v EU. Dobrodošli domov,« je sklenil.
Na prehodu v za Hrvaško zgodovinski dan sta zbrane na Trgu bana Jelačića nagovorila tudi namestnik predsednika irske vlade Eamon Gilmore in predsednica Litve Dalia Grybauskaite. Irska je s 30. junijem sklenila vodenje EU in ga za šest mesecev prepustila Litvi.
Med nagovori je potekal bogat kulturno-zabavni program, v katerem so prepletali hrvaško zgodovino in sodobne dosežke. Izvajali so tako glagoljaške in izvirne ljudske pesmi kot uspešnice popularne godbe, kot sta Moja prva ljubav skupine Haustor ali Smooth Criminal v izvedbi 2Cellos.
Na video zaslonih, ki so bili na fasadah poslopij ob osrednjem trgu, so predvajali kratke filme, med njimi denimo film o paški čipki, na trg so pripeljali tudi znameniti transformator, ki ga je izgradil Nikola Tesla.
Ob polnoči so pevski zbori na Trgu bana Jelačića skupaj s pevci iz več drugih hrvaških mest, v katerih so potekale proslave, zapeli tudi himno EU, Odo radosti.
Program je potekal do zgodnjih jutranjih ur, mestne oblasti pa so vse lokalom v Zagrebu v ponedeljek dovolile obratovanje 24 ur.
Ob polnoči so na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje/Bregana umaknili napis carina, na mejnem prehodu Bajakovo s Srbijo pa postavili tablo EU.
Zagreb je tako uresničil še drugi strateški cilj po osamosvojitvi, polnopravno članstvo v EU, potem ko je država leta 2009 postala članica zveze Nato. Po Sloveniji je Hrvaška druga izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ki je postala članica.
Hrvaška je v EU vstopila slabih osem let po začetku pristopnih pogajanj oktobra 2005. Ta so sicer trajala pet let in devet mesecev. Vse države srednje in vzhodne Evrope, ki so postale članice EU med letoma 2004 in 2007, so imele krajša pogajanja od Hrvaške.
Kot prva kandidatka v zgodovini je tudi imela poostren mehanizem pogajanj s številnimi merili, ki ga je EU uvedla po razočaranju nad slabo pripravljenostjo Bolgarije in Romunije. Prva se je tudi morala soočiti s predpristopnim opazovanjem izpolnjevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do polnopravnega članstva.
Na mejah držav EU s Hrvaško je od polnoči ukinjen carinski nadzor. Uradni Zagreb tudi pričakuje, da bodo takoj po poteku predvidenega roka, 1. julija 2015, vložili prošnjo za vstop v schengensko območje. Do konca desetletja načrtuje Hrvaška tudi uvedbo evra.
Število prebivalcev EU se je z vstopom 4,4 milijona hrvaških državljanov povečalo za slab odstotek na 506,8 milijona, medtem ko bo ozemlje EU s pridruženih 87.600 kvadratnimi kilometri Hrvaške večje za dobra dva odstotka in bo presegalo 4,5 milijona kvadratnih kilometrov.
