"Od oktobra 2013 bodo vsi doktorski programi v angleščini, pozneje tudi magistrski. Dodiplomski študijski programi bodo zaenkrat ostali v nemščini," je za STA pojasnil rektor Tehniške univerze v Gradcu Harald Kainz. V nemščini naj bi ostali tudi tisti magistrski študijski programi, ki jih ni smiselno prevesti v angleščino, na primer študij nemščine ali avstrijskega prava.
Po besedah Kainza je izvedba študijskih programov v angleščini nujna zaradi internacionalizacije univerze. "Želimo si veliko mobilnost študentov in profesorjev, še posebej z ZDA in Veliko Britanijo, to pa ni mogoče, če ne moremo ponuditi študija v angleščini," je povedal.
V Sloveniji je zakonodaja na tem področju zelo omejevalna. V skladu z zakonom o visokem šolstvu je učni jezik na univerzah slovenski. Javni visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku le, ko gre za študij tujih jezikov, ko predava gostujoči visokošolski učitelj iz tujine ali ko se študijski program vzporedno izvaja tudi v slovenskem jeziku, pri čemer država ne pokriva stroškov dodatne vzporedne izvedbe.
Na Univerzi v Mariboru, ki je od graške oddaljena le 70 kilometrov, trenutno v tujem jeziku izvajajo zgolj dele študijskih programov oziroma individualno posamezne predmete za študente, ki prihajajo k njim na mednarodne izmenjave.
"Univerza v Mariboru bi vsekakor bila zainteresirana za izvajanje določenih študijskih programov v tujem jeziku, saj bi bilo to nujno za internacionalizacijo in mednarodno prepoznavnost univerze. Ker tega ne omogočamo, število tujih študentov v zadnjih letih sicer narašča, vendar prevladujejo študenti iz držav bivše Jugoslavije, ki se dokaj hitro naučijo slovenski jezik," so za STA pojasnili na univerzi.
Bolj proste roke imajo celo na Hrvaškem. Kot so za STA povedali na Univerzi v Zagrebu, se glavnina njihovih študijskih programov izvaja v hrvaškem jeziku, imajo pa tudi nekaj programov, ki so v celoti v angleščini, na primer medicina. Tega jim zakonodaja ne preprečuje, edina razlika je v tem, da država takšnih programov ne subvencionira, kar pomeni, da študenti plačajo šolnino. Rektor Aleksa Bjeliš si je v programu dela zastavil, da bi bilo takšnih študijskih programov v prihodnje še več.
Slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je, kot so pojasnili za STA, pripravljeno prisluhniti predstavnikom univerz in študentov, ki poudarjajo, da je za uspešno delovanje slovenskih visokošolskih zavodov v mednarodnem prostoru na tem področju potrebna večja prilagodljivost. "Ministrstvo je pripravljeno podpreti ponovni razmislek in razpravo o uporabi tujih jezikov v slovenskem visokem šolstvu ob morebitnih spremembah visokošolske zakonodaje."
Ob tem so na ministrstvu spomnili, da so oktobra lani objavili javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v letih 2012-2015, ki spodbujajo odprtost slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje, in je pretežno financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada. V okviru razpisa lahko visokošolski zavodi pridobijo sredstva tudi za pripravo novih študijskih programov ali njihovih delov v tujih jezikih kot tudi za prvo izvedbo že pripravljenih študijskih programov ali njihovih delov v tujih jezikih, če se doslej še niso izvajali.
