Izpostavila Hrvaško in "prelomni dogovor" med Beogradom in Prištino
Prihodnje leto bo svet obeležil 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, ki jo je sprožil umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. To leto pa bo tudi leto priložnosti za regijo, menita ministra.
Bildt in Spindelegger izpostavljata Hrvaško, ki bo 1. julija postala članica EU, ter "prelomni dogovor" med Beogradom in Prištino o večinsko srbskem severu Kosova. Implementacija dogovora ne bo dosežena čez noč in številne podrobnosti je še treba urediti. "A vsi z najmanjšim poznavanjem Balkana vedo, kako sporno vprašanje je bilo to in kako pomemben korak naprej predstavlja ta dogovor," sta zapisala v izjavi, ki so jo poslali z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani.
S tem dogovorom naj bi si Srbija prislužila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, Kosovo pa zeleno luč za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. Hkrati gre za "močan signal" celotni regiji, menita ministra.
Skopje, Sarajevo in Tirana
Sedaj bo pomembno, da Prištini in Beogradu sledijo tudi voditelji v Skopju, Sarajevu in Tirani. Če je bil mogoč dogovor o zelo občutljivem vprašanju srbskega prebivalstva na Kosovu, bi moralo biti možno preseči tudi dolgotrajno blokado v BiH in spor o imenu Makedonije. Prav tako so mogoče reforme v Albaniji.
Če bo pri teh vprašanjih dosežen napredek, mora biti EU pripravljena izpolniti svoje obveze, opozarjata ministra. Če napredka ne bo, pa voditelji tvegajo, da bodo njihove države ostale daleč zadaj, kar bo imelo resne in dolgotrajne politične in gospodarske posledice.
Dogovor med Srbijo in Kosovim pošilja jasno sporočilo: pragmatizem in kompromis sta načina za preseganje ovir in doseganje dobrih sosedskih odnosov, ki ljudem v regiji dajejo upanje na boljšo prihodnost. "Upajmo, da bodo odločnost hrvaškega vodstva ter pogum in vizija voditeljev v Beogradu in Prištini vzor, ki mu bodo sledili ostali," še poudarjata ministra.
