Japonska je znanstveni kitolov uvedla po tem, ko je moratorij leta 1986 prepovedal komercialni lov na te živali. Trdijo, da imajo pravico nadzorovati in spremljati vpliv kitov na ribolovno industrijo. Toda Avstralija, ki je na mednarodnem sodišču leta 2010 vložila pritožbo glede tega, pravi, da je Japonski znanstveni program v resnici krinka. »Več kot 10.000 kitov je bilo ubitih zaradi japonskega tako imenovanega znanstvenega programa za nadzor kitov, odkar je bil sredi 80. let sprejet moratorij,« je za Reuters pojasnil Mark Dreyfus, avstralski generalni državni tožilec, in dodal: »Želimo si, da bi se lov na kite prenehal, in trdimo, da japonski program, ki nadzoruje kite, krši mednarodna določila.«
Obe državi sta se zavezali, da bosta spoštovali odločitev sodišča
Japonski diplomat Noriyuki Shikata pa na drugi strani trdi, da japonski raziskovalni program, ki preučuje kite, zbira ključne informacije o starostni shemi in razmerju samcev in samic v populaciji kitov na Antarktiki, kar jim pomaga pri analizi o tem, ali se število kitov povečuje oziroma ali se populacija veča. »Na Antarktiki je približno 515.000 pritlikavih kitov, japonski raziskovalci pa za raziskavo uporabijo le 815 kitov na leto,« še pojasnjuje Shikata in poudarja, da je to primerna številka za analizo in ne ogroža njihove reprodukcije. Kljub vsemu pa so okoljevarstveniki obsodili to početje. »Komercialni lov na kite, odkrit ali pod krinko znanstvenih namenov, je kruto početje, ki nima nikakršne znanstvene vrednosti,« je povedal Patrick Ramage, vodja programa za kite v mednarodni organizaciji za zaščito živali v Londonu. »Vse raziskave, povezane s temi kiti, se lahko izvedejo z nesmrtonosnimi sredstvi,« pravi John Frizell, ki vodi kampanje za zaščito kitov pri Greenpeacu. Nobena od teh dveh skupin ni vpletena v tožbo.
