Vrhovno sodišče je že v torek poslušalo argumente v primeru kalifornijske referendumske prepovedi homoseksualnih porok in ameriški pravni analitiki so na podlagi izrečenega domnevali, da sodišče ne bo sprejelo nič revolucionarnega.
Prepoved lahko potrdi, zavrže ali se ne izreče
Sodišče lahko prepoved porok med homoseksualci v Kaliforniji potrdi, zavrže ali pa se o njem ne izreče. V tem primeru bi obveljala odločitev prizivnega sodišča, ki je prepoved razveljavilo.
Sodišče lahko prepoved razveljavi ali potrdi tako, da ne bo posledic za 31 držav, ki z ustavo prepovedujejo homoseksualne poroke, oziroma za devet držav in prestolnico Washington, kjer so takšne poroke dovoljene.
Glede na vprašanja sodnikov med poslušanjem argumentov se junija najverjetneje obeta omejena odločitev, ki bo imela vpliv le na Kalifornijo.
Zakon sprejeli leta 1996
Povsem drugače pa je bilo glede zakona o zaščiti poroke, saj mu večina sodnikov ni naklonjena, čeprav iz različnih razlogov. Za liberalne sodnike je zakon neustaven, ker diskriminira homoseksualce, za nekaj konservativnih sodnikov pa je zakon problematičen, ker posega v pravice držav, da same regulirajo poroke.
Kongres je zakon sprejel leta 1996, ko ga je podpisal demokratski predsednik Bill Clinton. V skladu z zakonom homoseksualni zakonski pari na zvezni ravni ne morejo uživati enakih pravic kot pari različnih spolov.
Tožbo proti zakonu je vložila lezbična vdova, 83-letna Newyorčanka Edith Windsor, ki je za dedovanje premoženja po pokojni soprogi morala plačati 360.000 dolarjev davka, čeprav je homoseksualna poroka v New Yorku izenačena s heteroseksualno.
Enake pravice v vseh državah
Če bi bila poročena z moškim, ji tega davka ne bi bilo treba plačati. Zato je vložila tožbo in zmagala na prvi stopnji ter na prizivnem sodišču.
Sodišče ima tudi tokrat na voljo več izhodov. Zakon lahko razveljavi na omejen način, da bodo ugodnosti in obveznosti za homoseksualne poročene pare na zvezni ravni veljale v državah, kjer so homoseksualne poroke dovoljene.
Lahko ga razveljavi, tako da bodo homoseksualci dobili enake pravice v vseh državah, kar je zaradi konservativne večine sodišča malo verjetno. Lahko pa dvigne roke in se razglasi za nepristojno, kar pomeni, da bo vdova vseeno dobila vrnjen svoj davek.
Čeprav je zakon veljaven, pa ga pravosodno ministrstvo predsednika Baracka Obame pred sodiščem ni zagovarjalo. Glavni zagovornik države Donald Verrilli je skupaj z odvetnico vdove Roberto Kaplan govoril proti zakonu, ki ga je po naročilu kongresnih republikancev branil nekdanji glavni zagovornik države pri Georgu Bushu mlajšemu Paul Clement.
Zakon sprejet iz sovraštva do homoseksualcev?
Clementovi argumenti, da je bil zakon sprejet zaradi zagotavljanja enakopravnosti, so naleteli na nejevero tudi pri konservativnih sodnikih. Čeprav po drugi strani predsednik sodišča John Roberts ni sprejel argumenta nasprotne strani, da je bil zakon sprejet iz sovraštva do homoseksualcev.
Opozoril je, da imajo homoseksualci glede na pisne vloge o podpori pred procesom veliko podporo na obeh straneh političnega pola. Verrilli mu je odvrnil, da motivacija ni pomembna, ker je končni učinek, to je diskriminacija, isti.
Liberalni sodnici Ruth Bader Ginsburg in Elena Kagan sta vztrajali, da je zakon čista diskriminacija, pri čemer je Kaganova prebrala kongresno poročilo o zakonu, ki razlaga, da je bil glavni motiv zanj »moralno neodobravanje homoseksualnosti«.
Zakonski stan je glede na zvezno zakonodajo relevanten pri okrog 1100 zakonih o davkih, dedovanju, pokojninah, zdravstvu in drugih zadevah. Ginsburgova je povedala, da zakon tako izključuje določeno kategorijo ljudi iz številnih pravic in obveznosti.
Konservativni sodniki Roberts, Samuel Alito in Anthony Kennedy pa predvsem dvomili v veljavnost zakona glede na odnos med zvezno vlado in zveznimi državami. Nakazali so, da zakon morda preveč posega v pravice držav. Sodišče bo odločitev o tem sprejelo junija.
