Po terorističnih napadih 11. septembra 2001, ko sta sredi New Yorka v ogromnih oblakih dima izginila simbola kapitalizma, je ameriška obveščevalna agencija Cia ustanovila program, v sklopu katerega je posameznike, osumljene terorizma, ugrabila, pri njih uporabljala posebne tehnike zasliševanja, jih mučila in zadrževala v skrivnih zaporih v tujini. V pravkar objavljenem poročilu Globalno mučenje organizacije za človekove pravice Open Society Justice Initiative (OSJI) so razkrili, da je kar četrtina vlad na svetu sodelovala pri operaciji ali pa jo vsaj (prikrito) podpirala.
Velik poudarek pri izvedbi operacije Cie je bil, da so bili z njo seznanjeni le tisti, ki so morali biti, kar je pet dni po terorističnem napadu leta 2001 nakazal že takratni ameriški podpredsednik Dick Cheney. »Morali bomo iti na temno stran in nekaj časa delovati v senci obveščevalnega sveta,« je bil jasen Cheney. Pozabil je omeniti, da na temni strani ne bodo upoštevali ne ameriških ne mednarodnih zakonov. »Veliko nujnih stvari bomo morali, če želimo biti uspešni, opraviti potihoma, brez nepotrebnih razgovorov, z uporabo virov in metod, ki jih imajo agencije na voljo. Takšen je svet, v katerem delujejo agenti, najpomembneje pa bo, da za dosego cilja uporabimo vse, kar imamo na voljo.«
Odgovornost se ne začne in konča pri ZDA
Česar niso imeli sami, so dobili v tujini. V 213 strani dolgem poročilu je organizacija za človekove pravice razkrila, da je pri delovanju Cie sodelovalo ali pa ga vsaj podpiralo kar 54 držav po svetu. »Odgovornost za kršitve človekovih pravic v obliki nezakonitega, večletnega zadrževanja nekaterih osumljencev nosi Busheva administracija, hkrati pa je skrb zbujajoče, da do danes zaradi tega ni bil še nihče kaznovan,« je OSJI zapisala v poročilu. »A odgovornost se ne začne in konča pri ZDA, saj jim številne skrivne operacije zunaj njihovih meja ne bi uspele brez pomoči tujih držav,« je poudarila. »Tudi te države morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja,« je dodala.
Na pomoč ZDA so v ključnih trenutkih priskočile države vseh celin razen Južne Amerike in Antarktike. Slovenije v poročilu ne omenjajo, so pa v naši okolici pomoč ponudile Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. V »boj proti terorizmu« so se podali tudi Pakistan, Afganistan, Egipt in Jordanija, za katere obstajajo poročila o večletni uporabi skrivnih zaporov in mučenjih. Če se morda zdi, da podpora teh držav kot dobrih zaveznic ZDA ni nenavadna, so med bolj nepričakovanimi podpornicami zagotovo Irska, Islandija in Ciper, ki so jih obtožili prikrite podpore programu, saj so ZDA omogočile uporabo zračnega prostora in letališč med prevozi zapornikov. Kanada je storila še korak več – z informacijami, ki jih je pridobila in posredovala naprej, je enega od svojih državljanov poslala v Sirijo, kjer so ga celo leto zadrževali in mučili, piše v poročilu.
Med podpornicami tudi Finska, Nemčija, Poljska, Avstrija...
Iran in Sirija, ki sta za nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha predstavljala dve tretjini osi zla, sta prav tako sodelovala pri ameriškem boju proti terorizmu. Sirija je bila, sodeč po poročilu, ena najobičajnejših lokacij za zadrževanje osumljencev, Iran pa je sodelovanje izkazal s predajo 15 posameznikov Kabulu kmalu po invaziji ZDA v Afganistanu, ko je dobro vedel, da bodo pristali v ameriških rokah.
Na seznamu podpornikov lahko najdemo Dansko, Švedsko in Finsko, ne pa tudi Norveške. Po izsledkih OSJI je program Cie podpiral večji del Bližnjega vzhoda, ne pa Izrael. Mnoge države podpornice so evropske – Nemčija, Španija, Portugalska, Češka, Belgija in Avstrija, na seznamu pa ni Francije, Nizozemske in Madžarske. Zanimivo je tudi, da so sodelovanja pri programu Cie obtožili Gruzijo, Rusija pa se je temu očitno dobro izognila.
Poljska, Litva in Romunija so imele na svojem ozemlju odprte skrivne zapore. Velika Britanija je v veliki meri podpirala operacije Cie, saj je zasliševala priprte osumljence, dovoljevala uporabo britanskega zračnega prostora in letališč, Samija Al Saadija pa s celotno družino poslala v Libijo, kjer so ga domnevno mučili.
Poročilo piše o 136 žrtvah, ameriška vlada priznava le 16 osumljencev »velike vrednosti«
Poročilo Globalno mučenje prvič po dobrem desetletju izpostavi število (znanih) žrtev boja proti terorizmu. Sodeč po javno dostopnih podatkih in informacijah drugih človekoljubnih organizacij je v kremplje ZDA in držav podpornic padlo 136 »osumljencev«. Nekdanji ameriški predsednik George W. Bush je v preteklosti priznal, da je Cia skrivoma zadrževala okoli sto osumljencev, ameriška vlada pa je prepoznala le 16 pripornikov »velike vrednosti«, ki so jih pred prevozom v zloglasno taborišče Guantanamo zadrževali na skrivnih lokacijah v tujini. Zelo verjetno je, da jih je bilo še mnogo več, a bodo ti podatki ostali zaupni, dokler jih ZDA ne bodo objavile.
A čeprav je organizaciji uspelo zbrati dovolj podatkov za 213 strani poročila, celoten obseg mučenja, zadrževanja osumljencev in ugrabitev najverjetneje nikoli ne bo znan. »Vendarle bodo določene informacije sčasoma našle pot resnice,« so zapisali v poročilu. Organizacija zdaj poziva ameriško vlado, naj konča operacijo boja proti terorizmu, zapre vse skrivne zapore in sproži preiskavo o zlorabah človekovih pravic (v teh naj bi sodelovali tudi vladni odvetniki). Poleg tega zahtevajo oblikovanje neodvisne komisije, ki bi preiskala vlogo visokih predstavnikov ameriške oblasti pri teh zlorabah.