Newyorški sodnik James Francis je v svoji odločitvi povedal, da se sodni nalogi za spletne vsebine razlikujejo od drugih nalogov za preiskavo. Predvsem ne gre enačiti nalogov za hišne preiskave, ki jih, v primeru, da se prostori nahajajo v drugi državi, ni mogoče izdati. Pri spletnih podatkih pa po tolmačenju sodišča te omejitve ne veljajo, saj spletne komunikacije sodijo v sklop zakona o zbranih komunikacijah. Slednji omejitve glede na geografsko lego podatkov ne upošteva, po besedah sodnika pa bi morali nalog razumeti predvsem kot sodni poziv za dokumente. Kdorkoli v ZDA prejme sodni poziv, mora namreč predati zahtevane podatke, ne glede na njihovo lokacijo.

Tiskovna predstavnica evropske komisije za pravo, temeljen pravice in državljanstvo Mina Andreeva se je na odločitev sodišča odzvala: »Stališče evropske komisije je, da teh podatkov ne bi smeli pošiljati ali omogočati neposrednega dostopa ameriškim oblastem izven formalnih kanalov sodelovanja, kot je dogovor o skupnem pravnem sodelovanju ali drugih sporazumov med EU in ZDA, ki takšne prenose omogočajo. Dostop prek drugih sredstev bi moral biti izključen, razen če se zgodi znotraj jasno določenih, izjemnih in sodno pregledljivih okoliščinah.«

Podjetja ujeta med dvema ognjema

Povedala je tudi, da je evropski parlament okrepil načelo, da morajo podjetja, ki delujejo znotraj evropskega trga spoštovati evropska pravila o zaščiti podatkov, čeprav so locirana v ZDA. Seveda podobno načelo hkrati ta ista podjetja zavezuje, da spoštujejo ameriško zakonodajo. Spletna podjetja se tako znajdejo v precepu med dvema zakonodajama, zaradi razkritij Edwarda Snowdna pa v takšnih okoliščinah kot je newyorška razsodba tudi izgubijo precej kredibilnosti glede zagotavljana varnosti uporabniških podatkov.

Prav Microsoft se je pred časom poskušal izogniti negativnim učinkom razkritij Edwarda Snowda in svojim uporabnikom omogočil izbiro države, v kateri se njihovi podatki v oblaku nahajajo, a smo že takrat opozorili na zakonsko podrobnost, na katero se je skliceval sodnik Francis, in zapisali, da gre predvsem za prazno gesto, ki ne bo imela pravega učinka.