V Pentagonu bi sicer lahko znižali kazen Manningove (ali pa jo celo v celoti odpravili), a tega niso storili. Primer bodo tako nemudoma poslali na prizivno vojaško sodišče, poroča portal RT.
Kazen za Manningovo tako še vedno ostaja 35 let zapora, se je pa že med samim sodnim postopkom opravičila, češ da je napačno verjela, da bo lahko svet spremenila na bolje, da pa se je šele kasneje zavedla, da bi morala delovati znotraj sistema.
Manning, ki je v zaporu od pomladi 2010, je takrat še kot Bradley priznal, da je snel okoli 700.000 vojaških in diplomatskih dokumentov in video posnetkov z vladnih računalnikov in jih predal WikiLeaksu. Odločno pa je zanikal, da bi želel škodovati ZDA in je trdil, da je želel samo vzpodbuditi razpravo. Sodnica ga je nato oprostila najhujše obtožbe nudenja pomoči sovražniku, torej teroristični mreži Al Kaida, s čemer se je izognil kazni dosmrtnega zapora.
