Ukrep je posledica velikih izgub ameriške pošte, ki pa ni v tolikšni meri posledica interneta in drugih oblik elektronske komunikacije, kot pa zahteve, da pošta vsako leto da na stran 5,5 milijarde dolarjev za stroške zdravstva upokojencev. Pošta je v lanskem proračunskem letu ustvarila izgubo v višini 15,9 milijarde dolarjev, brez stroška za zdravstvo upokojencev in nekaterih manjših stroškov dela, pa bi izguba znašala le 2,4 milijarde dolarjev.
Težave pošte so povezane z nedejavnostjo kongresa. Pošta je sicer neodvisna agencija, ki ne prejema davkoplačevalskega denarja iz proračuna, vendar pa je pod nadzorom kongresa. Ta je leta 2006 določil, da mora pošta v desetih letih za prihodnje stroške zdravstva svojih upokojencev dati na stran skupaj 55 milijard dolarjev. To pa je denar, ki ga pošta nima, čeprav je od leta 2006 znižala stroške poslovanja za 15 milijard dolarjev, med drugim z ukinitvijo 193.000 delovnih mest.
Ukinitev sobotne dostave sicer po zakonu lahko še vedno odobri le kongres in današnje sporočilo pošte je v bistvu le opozorilo kongresu naj je ne ovira pri poskusu preživetja. Ukinitev sobotne dostave bi pomenilo dve milijardi dolarjev prihranka na leto, kongres pa bi moral prav tako odstopiti od zahteve po financiranju zdravstva upokojencev na način, kot velja sedaj.
Generalni poštar in hkrati tudi glavni izvršni direktor Patrick Donahue je med drugim sporočil, da paketi ostajajo tudi v soboto, saj se je dostava od leta 2010 povečala za 14 odstotkov. Pisma in račune pa vse bolj nadomešča elektronska komunikacija. Donahue, ki ga na položaj imenuje predsednik ZDA, je zagotovil, da 70 odstotkov Američanov podpira ukinitev sobotnih dostav, če to pomeni ohranitev pošte. Vendar pa se vsi ne strinjajo. Med drugim je proti sindikat poštarjev, pa tudi kongresniki, ki zastopajo podeželska območja.
