Leta 1988, v času iransko-iraške vojne so Združene države s pomočjo satelitov razbrale, da bi si Iran lahko pridobil veliko strateško prednost, saj je imela iraška obramba luknjo. Iraku so zato posredovali posnetke in zemljevide iranskih vojaških in logističnih položajev ter zračnih baz. Američani so to storili kljub zavedanju, da bo iraška vojska uporabila kemično orožje, vključno z živčnim bojnim strupom sarinom. Na podlagi podatkov ameriške vojske so nato Iračani v napadih uporabili kemično orožje. Kot piše Forgein Policy, so ti napadi prevesili vojno na iraško stran in tako Iran prisilili k pogajalski mizi. S tem so Združene države zagotovile nadaljevanje Reaganove politike, ki je omogočala Iraku zmagovanje za vsako ceno.
„Vedeli smo, da bodo uporabili kemično orožje“
Uradni ameriški viri so vedenje o iraških kemičnih napadih dolgo zanikali. Upokojeni polkovnik zračnih sil Rick Francona, ki je bil v času napadov vojaški ataše v Bagdadu, pa jih postavlja na laž: „Iračani niso nikoli napovedali uporabe kemičnega orožja. Vendar jim niti ni bilo treba, saj smo že vedeli, da ga bodo“. Fancona je povedal, da je on za iraške kemične napade zvedel že leta 1984, ko je služil kot ataše v Omanu, Jordaniji. Foreign Policy še piše, da so bili napadi Iraka veliko bolj uničujoči kot napadi v Siriji.
Ameriške oblasti so bile o napadih obveščene
Ameriška obveščevalna agencija Cia v svojem strogo varovanem dokumentu navaja, da „če bodo Iračani proizvedli dovolj veliko količino novih zalog živčnega plina, jih bodo skoraj zagotovo uporabili proti iranskim vojakom in mestom v bližini meje“.
V preteklosti so sicer že bile znane informacije, da so Združene države Iraku posredovale taktične podatke, v času ko so Huseina sumili uporabe kemičnega orožja. Sedaj razkriti dokumenti Cie pa dokazujejo, da so bile ameriške oblasti o napadih živčnega plina obveščene pogostokrat.
