Noč v Egiptu je sicer minila mirno. Policijska ura velja od 19. ure zvečer do 6. ure zjutraj, zato se bojijo, da bi danes lahko prišlo do novega nasilja, saj so podporniki Mursija pozvali Egipčane, naj množično pridejo na ulice in "ustavijo pokol" ter zahtevajo vrnitev Mursija na oblast. Muslimanska bratovščina je namreč sporočila, da bo premagala »vojaški udar« in da ostaja zavezana miroljubnemu aktivizmu, poroča Reuters.

Egiptovske varnostne sile, ki so v sredo po mesecu in pol prevzele nadzor nad dvema kairskima trgoma, tudi večjim Raba al Adavija, na katerih se je utaborilo na tisoče privržencev Mursija, pa so že dale vedeti, da ne bodo dovolile novih sedečih protestov.

Uradno potrjenih že 525 smrtnih žrtev

Iz egiptovskega ministrstva za zdravje so sporočili, da je bilo v dnevu nasilja v Egiptu ubitih najmanj 525 ljudi. Od tega je 202 smrtni žrtvi terjalo posredovanje policije in vojske na kairskih trgih pri mošeji Raba al Adavija in Nahda, ki so jih več tednov zasedali privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še 87 ljudi je umrlo v Gizi, preostali pa drugod po državi, potem ko se je po posredovanju vojske v Kairu nasilje razširilo po vsem Egiptu. Egiptovsko notranje ministrstvo je pred tem sporočilo, da je v posredovanju proti protestnikom umrlo 43 policistov.

Med mrtvimi so po poročanju Reutersa tudi štirje novinarji, egiptovski poročevalec, novinarka dubajske publikacije Xpress, britanski snemalec televizije Skynews in fotoreporter spletne strani RNN. Reutersova fotografinja Asma Waguih je bila ustreljena v nogo in se zdravi v bolnišnici.

Smrtna žrtev tudi v priljubljenem letovišču

Doslej je bilo priljubljenim egiptovskim turističnim destinacijam na obalah Rdečega morja, kot so Hurgada, Šarm el Šejk in Dahab, kljub siceršnjemu nasilju in nemirom v državi prizaneseno. V noči na četrtek pa so prvo smrtno žrtev zabeležili v Hurgadi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po poročanju lokalnega časnika Al Dustour je šlo za prebivalca Hurgade, ki je umrl v medsebojnem obstreljevanju policije in privržencev Muslimanske bratovščine. Ranjenih je bilo še 13 ljudi, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Rusko zunanje ministrstvo je tako danes svoje državljane pozvalo, naj se izognejo potovanjem v Egipt. »Spopadi in nemiri, ki so se začeli v prestolnici, se hitro širijo v druga mesta in regije Egipta, vključno s tistimi, ki so priljubljene pri turistih,« so poudarili. Turistom v letovišču Hurgada je rusko turistično združenje ob tem svetovalo, naj se zadržujejo na območju hotelov, katerih gosti so.

Svarilo pred potovanji v Egipt je že izdala Finska, zahtevajo pa ga tudi nekateri politiki v Avstriji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so danes za STA povedali, da preko slovenskega veleposlaništva v Kairu in slovenskih turističnih agencij preverjajo razmere. Še vedno tako veljajo opozorila, ki jih je MZZ objavil na svoji spletni strani in v katerih odsvetuje potovanja v posamezne dele države.

»Zaradi aktualnih dogajanj v egiptovski prestolnici in drugih večjih mestih te države slovenskim državljanom odsvetujemo vsa potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu, mesta Zgornjega Egipta, območje severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom,« MZZ piše na spletni strani.

Turistična središča in letovišča ob Rdečem morju, kot so Šarm el Šejk, Dahab in Hurgada, pa po oceni MZZ še naprej ostajajo relativno varna. Kljub temu turistom svetujejo previdnost, spremljanje virov informacij ter upoštevanje navodil lokalnih organov in organizatorjev potovanj.

Erdogan pozval k zasedanju VS ZN

Turški premier Erdogan je na novinarski konferenci v Ankari egiptovske varnostne sile obtožil "hudega pokola" nad Egipčani, ki so mirno protestirali. Mednarodno skupnost pa je obtožil hinavščine in pozval k takojšnjemu sklicu nujnega zasedanja VS ZN o razmerah v Egiptu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Menil je, da bi se s sklicem tega nujnega zasedanja morale strinjati vse članice VS ZN, tiste, ki se ne bi, pa se pred zgodovino ne bi mogle najti opravičila.

Erdogan, ki vodi vladajočo konservativno Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), ki skuša vrniti islam v turško politiko, je že od začetka strmoglavljenje izvoljenega islamističnega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija s strani vojske označil za državni udar.

Tudi danes je to ponovil, ob tem pa okrcal zahodne države, ki "raje govorijo o posredovanju". Poudaril je še, da bodo države, ki bodo po sredinem pokolu še naprej molčale "enako odgovorne kot pučisti" in da za nasilje ni opravičila.

Veleposlaniki po svetu na zagovore

Zaradi nasilja je danes francoski predsednik Hollande na zagovor pozval egiptovskega veleposlanika v Franciji, so povedali viri blizu predsednika. Nasilje v Egiptu je sicer že v sredo obsodil francoski zunanji minister Laurent Fabius. "Francija obsoja krvavo nasilje v Egiptu in zahteva, da se represija nemudoma ustavi," je poudaril. Vse strani v Egiptu je ob tem pozval k dialogu.

Za podobno potezo se je danes odločila tudi Nemčija, ki je prav tako na zagovor poklicala egiptovskega veleposlanika. S tem je želela Nemčija po besedah zunanjega ministra Guida Westerwelleja egiptovskim oblastem še enkrat zelo jasno povedati, da se mora prelivanje krvi ustaviti. "Nikakor ne sme nastati spirala stopnjevanja nasilja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Westerwelle.

Iz Londona so prav tako sporočili, da je Velika Britanija že v sredo na zagovor poklicala egiptovskega veleposlanika in izrazila "globoko zaskrbljenost" zaradi nasilja v državi. Na zagovor je veleposlanika pozvala tudi Italija.

Danska ustavila vso razvojno pomoč Egiptu, Hollande poklical veleposlanika na zagovor

Medtem pa je Danska danes sporočila, da je zaustavila vso razvojno pomoč Egiptu. "Danska ima dva projekta v neposrednem sodelovanju z egiptovsko vlado in javnimi institucijami, in oba bosta sedaj zaustavljena," je sporočil danski minister za razvojno pomoč Chistian Friis Bach. "To je odziv na krvave dogodke in vsega obžalovanja vreden razvoj demokracije" v Egiptu, je še pojasnil.

Oba razvojna projekta sta sicer skupaj vredna okoli 30 milijonov danskih kron (štiri milijone evrov).

Nasprotno pa so v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu izrazili podporo potezam egiptovskih oblasti. Zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov je izrazilo razumevanje odločitve prehodne egiptovske vlade, ki je, kot so spomnili, dolgo časa izkazovala maksimalno zadržanost do protestnikov. Bahrajn pa je izrazil prepričanje, da so ukrepi za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti namenjeni zaščiti pravic Egipčanov.

Al Beblavi: Druge izbire nismo imeli

Al Beblavi je po včerajšnjem krvavem dnevu zatrdil, da oblasti ostajajo zavezane časovnemu načrtu, ki predvideva izvedbo volitev leta 2014 ter izgradnji »demokratične, civilne države«.

»Varnostne sile smo prosili, naj delujejo s samonadzorom in to priložnost bi želel izkoristiti, da se zahvalim policiji za njeno izjemno zadržanost,« je v nagovoru sodržavljanom na državni televiziji dejal premier. Obljubil je, da bodo včeraj razglašene izredne razmere odpravljene, kakor hitro bo to mogoče.

Vztrajal je tudi, da druge možnosti kot razbiti protestniška tabora, ki so jih na dveh kairskih trgih v minulih tednih vzpostavili privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, oblasti niso imele. »Država je morala ukrepati, da zagotovi varnost in duševni mir državljanov (...) V tem stanju kaosa ni bil možen noben gospodarski napredek.« Odločitev za razbitje protestniških taborov po njegovih besedah ni bila lahka in so jo sprejeli šele po vseh poskusih mediacije med sprtimi stranmi.

Zaradi nasilja v državi je odstopil podpredsednik Egipta Mohamed El Baradej, medtem ko je predsednik Adli Mansur za mesec dni razglasil izredno stanje. Včeraj zvečer je egiptovski začasni premier Hazem al Beblavi pohvalil policijo za njeno »samozadržanost« pri ukrepanju.