Leto 2012 je bilo zaradi razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice prelomno v boju izbrisanih za njihove pravice, vendar pa ostaja zaskrbljenost, ker sistemskih ukrepov za odpravo krivic vlada še ni dala na mizo. Tako v letnem poročilu o stanju človekovih pravic po svetu za Slovenijo ocenjuje organizacija Amnesty International (AI), ki slovenskim oblastem očita tudi neustrezno reševanje problemov Romov, ki ostajajo na tapeti že desetletja.
Organizacija poročilo za leto 2012 objavlja prav v času, ko je evropsko sodišče za človekove pravice zavrnilo prošnjo Slovenije za podaljšanje roka za pripravo odškodninske sheme za izbrisane, kar je državi naložilo lani. Država bi morala to storiti do konca junija, notranji minister Gregor Virant pa je včeraj po poročanju STA povedal, da vlada roka verjetno ne bo ujela. Zamudo je pripisal politični blokadi, dodal pa je tudi, da bi zakon lahko sprejeli po nujnem postopku, če bi ocenili, da lahko nastane finančna škoda za državo. To je povsem mogoče, saj bodo po naših informacijah zaradi zamude sledile nove tožbe oškodovanih proti državi.
AI glede Slovenije opozarja tudi na zmanjševanje ekonomskih in socialnih pravic zaradi varčevalnih ukrepov. »Izjemno skrb zbujajoče je povečevanje števila revnih v Sloveniji. Za revne velikokrat velja mit, da so sami krivi za svoj položaj – v resnici pa je stopnja revščine velikokrat odvisna prav od odločitev držav... Država se pri varčevalnih ukrepih ne bi smela osredotočiti prav na najbolj ranljive in prikrajšane ljudi,« pravi direktorica AI Slovenije Nataša Posel.
AI: Treba bo na novo definirati suverenost
Poročilo ocenjuje položaj človekovih pravic v 159 državah in ozemljih. Kot navaja organizacija, so v 112 državah ali več kot dveh tretjinah vseh zabeležili primere mučenja, v 101 državi ali slabih dveh tretjinah so opazili omejevanje svobode izražanja, v 80 ali vsaki drugi pa nepoštena sojenja. V 50 državah so varnostne sile zagrešile nezakonite poboje, čeprav tam ni bilo oboroženih konfliktov.
Med pozitivnimi razpleti AI navaja, da je več kot dve tretjini držav do decembra lani zakonsko odpravilo smrtno kazen ali pa je niso izvrševale, še vedno pa je to praksa v 21 državah. Organizacija kot pomemben dosežek navaja tudi dogodek iz letošnjega aprila, ko je v generalni skupščini OZN za potrditev pogodbe o nadzoru trgovine z orožjem glasovalo 155 držav, le tri pa so bile proti.
Generalni sekretar organizacije Salil Shetty pravi, da ekonomski, politični in trgovinski sistemi, ki so jih vzpostavili tisti na oblasti, pogosto peljejo v zlorabe človekovih pravic. »Na primer trgovina z orožjem uničuje življenja, pa jo vseeno branijo vlade, ki ali uporabljajo orožje za zatiranje svojih ljudi ali s trgovino žanjejo dobičke. Njihov izgovor je suverenost... Slednjo pogosto izrabljajo za to, da počno, kar se jim zahoče. Za njo skrivajo množične poboje, genocid, zatiranje, korupcijo, stradanje... Suverenost moramo ponovno definirati.« Tu pa gre tudi za odgovornost mednarodne skupnosti, saj primeri Sirije, pa tudi pretekli dogodki v Ruandi, na Šrilanki, v Severni Koreji in drugje kažejo, da je »neukrepanje v imenu spoštovanja državne suverenosti neopravičljivo«.
Na globalni ravni AI tudi opozarja, da svet postaja vse bolj nevaren za migrante in begunce – število slednjih je skupaj z iskalci azila samo med Sirci doseglo rekordni poldrugi milijon, na vsem svetu pa je registriranih petnajst milijonov beguncev.
