Na ministrskem srečanju držav ob Čadskem jezeru so se Nigerija, Niger, Čad in Kamerun dogovorili, da v spopadu z islamskimi skrajneži na severu Nigerije za pomoč zaprosijo mednarodne sile. Resolucijo o tem bodo po navedbah gostitelja sestanka v Niameyu, nigrskega zunanjega ministra Mohameda Bazouma, uskladili na ravni Afriške unije, kdaj jo bodo predložili varnostnemu svetu ZN, pa še ni znano. Neposredni povod za poziv mednarodnim silam je vpad skrajnežev nigerijskega islamističnega gibanja Boko Haram v Kamerun, pri katerem so prejšnji teden zajeli 80 talcev, globlji vzrok pa nezaupanje in nesporazumi med sosednjimi državami glede obračuna z leta 2002 ustanovljeno skupino, ki je sprva nasprotovala zahodni vzgoji v Nigeriji, pred petimi leti pa sprožila oborožen spopad za formiranje islamske države.
Spodletela skupna akcija
Četverica držav se je namreč pred časom že dogovorila, da bo do lanskega novembra oblikovala skupne enote za boj proti Boko Haramu, a niso uspele zagotoviti predvidenih 2800 vojakov in opreme. Zdaj naj bi to storili s pomočjo Združenih narodov v okviru tako imenovanih skupnih večnacionalnih sil držav v regiji. V Niameyu so se tudi dogovorili, da bi po neuspešnem samostojnem poskusu oblikovanja večnacionalnih sil njihovo predvideno poveljstvo iz Nigerijskega Baga premestili v čadsko prestolnico N'Djameno. Bago so v prvih dneh januarja skrajneži izropali in delno požgali, poročila iz mesta na skrajnem severozahodu Nigerije, ki ga večinoma nadzoruje Boko Haram, pa ostajajo nejasna. Humanitarne organizacije poročajo o prek dva tisoč mrtvih in več deset tisoč beguncih, nigerijska vlada pa tudi zaradi bližajočih se predsedniških volitev državljane prepričuje, da položaj tam ni tako alarmanten ter da so njihove enote uspešno odvrnile napade skrajnežev in nadzorujejo položaj na kriznem območju.
Nevarnost zbližuje sosede
Svetovni mediji, osredotočeni na teroristični napad v Parizu, so zločinsko dogajanje v Nigeriji tako rekoč spregledali, je pa predsedujočega ekonomski skupnosti zahodne Afrike (ECOWAS), ganskega voditelja Johna Mahamo, spodbudilo k pobudi za oblikovanje vseafriških mirovnih sil na vrhu Afriške unije konec tega meseca v Adis Abebi. Četverica sosed ob Čadskem jezeru naj bi še vedno tvorila hrbtenico vsakršne tovrstne misije, vendar pa bi morala pred tem razrešiti medsebojne razprtije ter vojake in obveščevalno dejavnost spraviti pod skupno streho. Največja ovira pri tem pa ostajajo zgodovinski spori med ključnima državama v spopadu z Boko Haramom, Nigerijo in Kamerunom, ki sta se zaradi nerešenega mejnega vprašanja pred leti zapletli v oborožen spopad. Državi sta odgovorni tudi za neuspeh štiristranskega oktobrskega sporazuma o skupnih enotah za boj proti skrajnežem. Nigerija in Kamerun nista prišla do skupnega imenovalca pri razmestitvi večnacionalnih sil, ki naj bi se jim pridružil tudi kontingent iz Benina. Kamerun je imel tudi pomisleke glede dovoljenja nigerijski vojski, da skrajneže Boko Harama preganja na njegovem ozemlju, utemeljeval jih je z ugotovitvami o njenih kršitvah človekovih pravic, Nigerija pa je nasprotno obtoževala Kamerun, da pasivno spremlja dejavnost islamskih skrajnežev, ki njegovo ozemlje uporabljajo za oskrbovalne poti in zaledna oporišča. Slednje se očitno spreminja, saj se kamerunska elitna brigada za hitro posredovanje zdaj že vsakodnevno spopada s skrajneži iz Nigerije in je bila uspešna tudi ob njihovem zadnjem vpadu, ko je rešila večino zajetih talcev. Za popoln propad dogovorjene skupne obrambe pred Boko Haramom pa preostali državi Čadskega jezera obtožujeta Nigerijo. Čad in Niger sta namreč konec lanskega leta iz Bage umaknila svoje vojake, ki so se tam nahajali še v okviru leta 1998 sklenjenega sporazuma o skupnem boju proti čezmejnemu kriminalu, saj, kot sta navedla, ne želita, da bi bili topovska hrana skrajnežem, pred katerimi se je domača vojska praviloma umikala. Čadska vojska se je po omenjenem napadu na Bago vanjo vrnila, kar je del opozicije v vroči predvolilni kampanji izkoristil za kritike na račun okrnjene suverenosti države. Vlada je nanje odgovorila, da s čadsko vojsko sodeluje v okviru lanskega in tudi prejšnjega sporazuma ter da za njeno posredovanje v tokratni akciji proti Boko Haramu na nigerijskih tleh ni bil potreben poseben dogovor.
