Okolico nakupovalnega središča so zapečatili in zastražili vse izhode. Ko so vdrli v kompleks, je bilo slišati eksplozije in streljanje. Iz stavbe so se dvigali gost dim in plameni. Ogenj so po besedah kenijskega notranjega ministra podtaknili oboroženi skrajneži, ki pripadajo somalijski skupini Al Šabab in so po sobotnem vdoru v nakupovalno središče ubili najmanj 62 ljudi, več kot 170 ranili. Sredi včerajšnjega dneva je minister dodal, da so ubili najmanj dva skrajneža. Vseh naj bi bilo deset do petnajst in imajo talce, a ni znano, koliko. Al Šabab je zagrozil, da jih bodo ubili, če jih bo policija skušala rešiti.
Notranji minister Joseph Ole Lenku je dejal, da so vsi napadalci moški. A po poročanju Reutersa so vsaj trije očividci povedali, da je bila ena od žrtev med napadalci belka. To je sprožilo ugibanja, da gre morda za Samantho Lewthwaite, iskano vdovo enega od samomorilskih napadalcev v Londonu leta 2005.
Skrajne skupine trenutno v vzponu
Napad na nakupovalno središče za strokovnjake ni bil nepričakovan. Ne le zato, ker Al Šabab že dlje časa grozi Keniji, ker je v Somalijo poslala štiri tisoč vojakov, ampak tudi zaradi naraščajoče prisotnosti takšnih skupin na črni celini. Somalija, Mali, Alžirija in Nigerija so države, kjer so prisotne najmočnejše islamske militantne skupine, ki se povezujejo ali jih povezujejo z Al Kaido. Manjše je najti v mnogih drugih afriških državah.
»Islamski militantneži v Afriki so del širšega, globalnega ideološkega toka,« pravi Terje Østebø iz Centra za afriške študije Univerze na Floridi. »Trenutno so te skupine v vzponu, čeprav je težko reči, kaj bo prinesel čas. Vzrok za nastanek teh skupin, njihovo usmeritev in vzpon so lokalne razmere, od gospodarskih tegob do represivnih oblastnih režimov, pa tudi mednarodni dejavniki in ideologija,« je za Dnevnik v telefonskem pogovoru dejal Østebø.
Boko Haram pretekli teden v enem dnevu ubil 143 ljudi
Ena največjih afriških militantnih islamskih skupin je nigerijski Boko Haram, kar v prevodu pomeni »zahodnjaško izobraževanje je grešno«. Skupina je nastala leta 2001 s ciljem vzpostavitve šeriatskega prava v Nigeriji, kjer je polovica prebivalcev muslimanov, ki živijo predvsem na severu, polovica pa kristjanov. Skupina je pritegnila mednarodno pozornost leta 2009 z napadi, ki so terjali tisoč življenj, predvsem med kristjani. Najbolj je prisotna na severovzhodu, kjer redno prihaja do spopadov z vladno vojsko in kjer so razglašene izredne razmere. Samo v operaciji militantnežev, ki so na avtocesti postavili lažno kontrolno točko, oblečeni v uradne vojaške uniforme, je bilo pretekli torek ubitih najmanj 143 ljudi. Po nekaterih ocenah je Boko Haram usmerjena predvsem na Nigerijo, po drugih ima povezave s skupinama Al Kaida v islamskem Magrebu in Al Šabab. Po Østebovi oceni je tu treba biti previden, saj dokazov o močnejših povezavah ni. Po njegovem mnenju številne islamske militantne skupine igrajo na karto Al Kaide, ker ima ta ime in je prepoznavna znamka, pri čemer »pa je težko reči, kaj Al Kaida danes sploh predstavlja«.
Al Kaida v islamskem Magrebu je nastala v Alžiriji in se leta 2006 razglasila za krilo Al Kaide v severni Afriki. Njen glavni cilj je vzpostavitev islamske države v Alžiriji, deluje pa tudi širše v regiji zlasti od začetka arabske revolucije. Po različnih ocenah ima od nekaj sto do štiri tisoč članov. Financira se predvsem z ugrabljanjem tujcev in z odkupninami naj bi v zadnjem desetletju zbrala petdeset milijonov dolarjev. Predlani je iz njenega odcepljenega krila nastalo Gibanje za enotnost svete vojne v zahodni Afriki, ki si prizadeva za razširitev džihada v ta del črne celine.
Državljanske vojne so plodna tla
Al Šabab, v prevodu Mladost, je tretja velika islamska militantna skupina v Afriki, ki je nastala iz krila mladih po razpadu Zveze islamskih sodišč. Kalila se je v boju proti etiopski vojski, ki je vstopila v Somalijo, da bi podprla šibke zvezne oblasti. V brezvladju Somalije ji je uspelo zavzeti večji kos ozemlja na jugu države. Imela naj bi od štiri do devet tisoč pripadnikov. Pred napadom v Nairobiju je leta 2010 izvedla napad v Ugandi, ki prispeva največ vojakov v misijo Afriške unije v Somaliji, čeprav je Al Šabab po besedah Østeba osredotočena skoraj izključno na Somalijo. Nekateri člani so tujci z izkušnjami z bojišč Iraka in Afganistana, prihajajo tudi iz Jemna, Pakistana, Kenije in drugod, v svojih vrstah pa ima tudi starejše moške in mladino, vključno z neporočenimi dekleti. Povezana je s kriminalnimi združbami in pirati, s čimer se tudi financira, podpirala jo je tudi Eritreja.
Omenjene tri skupine so po oceni ameriškega vojaškega poveljstva za Afriko največje islamske militantne skupine na črni celini, še veliko pa je drugih. Med večjimi je Ansar Dine (branitelji vere), ki se zavzema za uveljavitev šeriatskega prava v Maliju in je nase opozorila med lansko vojno, ko je zavzela mesta Gao, Kidal in Timbuktu, kjer je uničevala svetišča in spomenike. Podobno kot je državni udar v Maliju lani povzročil oblastni vakuum in s tem vzpon Ansar Dine in drugih manjših islamskih militantnih skupin na severu države, so tudi konflikti v drugih državah doprinesli k vzponu takšnih skupin. V Siriji je ena takšnih Al Nusra, ki je nastala januarja lani sredi državljanske vojne in naj bi bila najbolj učinkovita med uporniškimi skupinami, obenem pa trn v peti Zahoda, ki je tudi zaradi nje do upornikov bolj previden. V Libiji pa je eno glavnih vlog pri zrušitvi Moamerja Gadafija odigrala Libijska islamska bojevniška skupina, ki je na seznamu terorističnih organizacij s povezavami z Al Kaido, kar sama zanika.
