Pravica le lovi sodelavce okupatorja

V Dortmundu preiskuje Centralni urad za pregon nacističnih zločincev dejavnost Hubertusa Bikkerja že od leta 1997. Na Nizozemskem že obsojeni zločinec je leta 1952 s šestimi drugimi vojnimi zločinci pobegnil iz domačih zaporov Breda v Nemčijo. Sam je že prej govoril, da je med vojno na Nizozemskem ustrelil pripadnika odporniškega gibanja Jana Houtmana. "Vprašanje je le, ali je to storil v razmerah, da bi dejanje lahko imeli za umor," je povedal višji državni tožilec Ulrich Maas. Za novo sojenje v Nemčiji so namreč vse druge obtožbe proti njemu zastarale.

Potem ko je Bikker pobegnil, je bil nekaj časa spet za rešetkami, nato pa je desetletja dolgo nemoteno živel v Hagnu. Neko sodišče je leta 1954 odločilo, da pobeglih zločincev zaradi njihove nemške narodnosti ni mogoče izročiti Nizozemcem. Drugi sodnik jim je celo priznal status političnih beguncev. Na Nizozemskem je to sprožilo val ogorčenja: "Saj so jih sprejeli kot junake," so protestirali nizozemski časopisi.

Sprejeti kot junaki

"Leta 1980 so iskali še 300 nizozemskih vojnih zločincev," je pojasnil predstavnik Nizozemskega inštituta za vojno dokumentacijo (NIOD) David Barnouw v Amsterdamu. Poznali so nemške naslove mnogih zločincev, kljub temu se jim ni bilo treba ničesar bati. "Mnogi niso bili obsojeni zaradi umorov, temveč zaradi zarote proti domovini. Z nemškega stališča to dejanje ni kaznivo." Zaradi malomarnosti sodišča so imeli korist številni nizozemski vojni zločinci, ki so se umaknili v Nemčijo. Zločini, ki so jih bremenili, so zastarali, razen umora. Ponovni pregon bi bil težaven. Šele leta 1980 je tožilec Maas v primeru Bikkerja lahko pogledal v nizozemske akte. Ta čas se je sodelovanje z nemškimi uradi normaliziralo, zato je Maas zdaj lahko reden gost v policijskih arhivih. V nekaterih obnovljenih primerih v Nemčiji je prišlo tudi do obsodb.

Sosedska pomoč

Niso imeli le nemškega potnega lista, temveč so se zločinci lahko zanašali na pomoč svojih nemških sosedov. Dierk Hoogendam je od leta 1946 kot Dieter Hohendamm mirno živel v Šleziji. Šele pred dvema mesecema sta ga izsledila dva nizozemska novinarja. "Saj je vsak vedel, da je bil Dieter pri SS," so pravili vaščani. Da se zato ni mogel vrniti domov na Nizozemsko, je vedel celo župan njegovega bivališča Helmut Jakob. Vas je vzela zločinca v varstvo. "Zakaj ne pustite človeka pri miru, saj ni ničesar zakrivil," ga je branil neki sovaščan.

Nizozemsko pravosodje je ta čas Hohendammovo 1950 izrečeno sodbo proti njemu spremenilo v dosmrtno ječo. Zaradi izdaje domovine in mučenja ujetnikov je bil obsojen na smrt. Sodišče je nekdanjega oficirja SS spoznalo krivega za smrt neugotovljenega števila Nizozemcev. Tako kot Bikker se tudi on ne čuti odgovornega: "Pretepal sem jih, nisem pa moril." Če bo nemško pravosodje soglašalo z njegovo izročitvijo Nizozemski, je prav tako negotovo, kakor sam izid preiskave zoper Bikkerja.