Ko se je Leon Gautier v prvem valu francoskih komandosov pod strojničnim ognjem pred sedmimi desetletji prebijal čez peščene normandijske obale z vojaškim kodnim imenom Sword (meč), je Johannes Boerner, nemški padalec iz Leipziga, dobil ukaz za obrambo tako imenovanega Atlantskega zidu. Danes bosta nekdanja smrtna sovražnika pri 91 oziroma 88 letih stala z ramo ob rami na prizorišču največjega pomorskega izkrcanja v zgodovini kot soseda iz malega pristanišča Ouistreham pri Caenu.
»Zdaj sva kot brata,« pripoveduje Boerner, ki se je na normandijsko obalo priselil leta 1956, ko se je poročil s tamkajšnjo domačinko. Leon in Johannes se nikdar nista neposredno gledala prek puškine cevi. Slednji je za invazijo izvedel v precej oddaljeni Bretanji, od koder so njegovo enoto peš napotili braniti tretji rajh v 350 kilometrov oddaljeno Saint-Lô, delita pa iste spomine na bitke, ki so sledile 6. juniju 1944, mrtve, ki so razpadali v porajajoči se poletni vročini, še kisla mala jabolka, s katerimi sta tešila lakoto ob pretrganih preskrbovalnih poteh ter strnjene bojne linije, ko si skoraj slišal šepet sovražnika. Ennemis Et Frères (Sovražnika in brata) je naslov knjige, ki jo je o njuni usodi leta 2010 spisal novinar in pisatelj Jean-Charles Stasi.
Nekdaj sovražnika in zdaj brata sta imela srečo. V dvomesečnih spopadih za Normandijo je Smrt kosila z največjo koso. Iz Leonove enote je osvoboditev Pariza dočakalo le 25 od 177 komandosov, po odločilni zmagi zaveznikov pri Falaisu, prekritem z 10.000 trupli, je preživela le še deseterica iz Johannesove 2. elitne padalske čete. »Paziti moramo, da se to nikdar več ne ponovi,« opozarjata družno iz vse redkejših vrst veteranov bitke za Normandijo, ki je pomenila začetek konca nacistične vladavine v Evropi, čeprav je njegova agonija trajala še skoraj leto dni in terjala še blizu pet milijonov žrtev na obeh frontah.
Neponovljiva osvobodilna invazija
Operacija Overlord je bila v skrajni tajnosti dolgo načrtovana obsežna zračno-pomorska invazija za odprtje zahodne fronte proti nacistični Nemčiji na evropskih tleh. Z enodnevno zamudo zaradi slabega vremena se je pred francosko obalo iz Anglije zgrnilo čez 5000 desantnih in bojnih plovil, okoli 850 oskrbovalnih ladij in čolnov ter 277 minolovcev s 156.000 vojaki, med katerimi so večino predstavljale enote ZDA, Velike Britanije, Kanade in Francije, preostanek pa Avstralci, Belgijci, Čehi in Slovaki, Grki, Nizozemci, Novozelandci, Norvežani in Poljaki. V zračni podpori je sodelovalo 11.500 letal, kolikšen je bil krvni davek, še dandanes ni povsem jasno. Na tako imenovani najdaljši dan, ko se je zavezniška vojska zlila na kodno poimenovane dele normandijske obale Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword, je bilo po različnih podatkih mrtvih, ranjenih in izginulih od 10.000 do 12.000 njihovih mož ter med 4000 in 9000 na nemški strani.
Invazijski načrt prvega dne je bil zasedba Carentana, St. Lôja, Caena in Bayeuxa s pomikom frontne četrte deset do šestnajst kilometrov od obale. Noben od teh ciljev ni bil dosežen, je pa zaveznikom uspelo zagotoviti dovolj manevrskega prostora za prihod novih enot in kasnejšo povezavo fronte vzdolž skoraj 100 kilometrov obale. Na njihovo srečo je bil na tem delu nemški Atlantski zid precej luknjičav, saj je Hitler pričakoval invazijo pri Calaisu, njegovemu puščavskemu lisjaku Erwinu Rommlu pa je po porazu v Afriki na novem položaju obrambe rajha uspelo to v Normandiji postaviti v manj kot petini načrtovane. Tudi notranji nemški vojaški spor glede razmestitve oklepnih enot v Franciji je zaveznikom omogočil, da so v slabem tednu dni frontno črto pomaknili 25 kilometrov v notranjost Francije, Caen pa kot enega glavnih ciljev dneva D v celoti zavzeli šele 21. julija.
Neizčrpna tema zgodovinarjev
Zgodovinarji imajo tudi po sedmih desetletjih v operaciji Overlord neizčrpno temo, naj gre za same priprave nanjo, okoliščine, ki so jo determinirale od Stalinovih zahtev po odprtju druge fronte prek Churchillovih prizadevanj, da se nacistični Nemčiji pride do živega z evropskega juga tudi s pomočjo jugoslovanskih partizanov, pa vse do bojazni, da bo tedanja zahodna zaveznica Sovjetska zveza po preboju vzhodne fronte prihrumela čez Nemčijo vse do atlantske obale. Nobenega dvoma ni, da je šlo za zelo tvegano invazijo z desettisoči življenj, postavljenimi na kocko, pri čemer so mnogi neposredni udeleženci priznavali, da jih je bolj od vojaške spretnosti rešila božja roka. Tako kot je štiri leta poprej umik zaveznikov pri Dunkerquu pred sovražnim ognjem skrila megla, se je 6. junija 1944 vreme do te mere ustalilo, da jim je omogočilo zračni napad in izkrcanje, neurje dan prej pa Nemce toliko uspavalo, da jih je invazija presenetila ne le v obrambnih načrtih, ampak na terenu samem.
Kakšna bi bila podoba sveta, če bi Nemcem uspelo odvrniti invazijo, ki je v nadaljevanju bitke za Normandijo terjala še najmanj 425.000 življenj zavezniških in nemških vojakov ter okoli 15.000 francoskih civilistov, zvečine v zavezniških bombnih napadih na nemške položaje, je možno na široko špekulirati. Nedvomno je, da sta današnja Evropa in svet utemeljena prav na uspešnem dnevu D, ki je nekdanjo britansko kolonijo in po prvi svetovni vojni v izolacionizem umaknjene ZDA trajno umestil na staro celino in usmerjal njeno usodo od Marshallovega plana, prek hladne vojne do padca berlinskega zidu in komunizma ter navsezadnje zdajšnjega skorajda že vojnega vrenja na njenem vzhodu.
Ob 60. obletnici dneva D je bil med voditelji zavezniških držav, ki so sodelovale v invaziji, prvič tudi predstavnik poražene strani, nemški kancler. Gerharda Schröderja je povabil francoski predsednik Jacques Chirac, malce tudi v brk Američanom, potem ko sta Berlin in Pariz prišla v navzkriž z Washingtonom pri snovanju invazije na Irak. Videti je bilo, da so nekdanji sovražniki postali bratje, zavezniki pa partnerji brez tutorstva. Današnja sedemdeseta obletnica s posiljeno udeležbo novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in nezaželenim voditeljem na Rusijo skrčene tedanje vojne zaveznice Sovjetske zveze Vladimirjem Putinom kaže, da je opozorilo Leona in Johannesa že preslišano. Na slavnostni tribuni v Ouistrehamu bo danes priložnost, da se te skrbi odvrnejo, a žal tudi, da se okrepijo.