Do Kremlja kritični ruski časniki so v teh dneh objavili sezname za ustrelitev ljudi, ki jih je podpisal Stalin. Ruska pravoslavna cerkev, ki je bila v Stalinovih časih prav tako deležna zatiranja, pa je v ponedeljek na konferenci, ki so jo pripravili ob obletnici Stalinove smrti, izpostavila tudi njegove uspehe pri izgradnji sovjetskega imperija.

Stalin danes velja tako za zmagovalca nad nacistično Nemčijo, hkrati pa za enega najhujših tiranov v svetovni zgodovini. Rusija 60 let po njegovi smrti sicer ponovno doživlja kult te zgodovinske osebnosti. Stalinovi portreti so tako na avtobusih kot slikah svetnikov ali posterjih. Kult za Stalinom je brezmejen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nekateri ga častijo kot superzvezdnika. Ni več najbolj krvav diktator, pač pa skorajda že Jezus Kristus, je nedavno zapisal znani publicist Nikolaj Žvanidce.

Borci za človekove pravice in zgodovinarji že vrsto let opozarjajo, da so številni arhivi še vedno zaprti, pojasnjevanje Stalinovih zločinov pa zaradi tega težko. Javne razprave o nasilnih nečloveških dejanjih v Stalinovih časih, kot so gulagi, streljanje cerkvenih dostojanstvenikov in drugih nedolžnih ljudi ter velika lakota, pa doslej skorajda še ni bilo.

Po oceni ekonomista Mihaila Aleksejeva Rusija še danes občuti posledice Stalinovega planskega gospodarstva. Kljub temu v javnomnenjskih raziskavah vedno več Rusov nekdanjega diktatorja ponovno ocenjuje pozitivno. 48 odstotkov jih tako meni, da je bila njegova zgodovinska vloga pozitivna. Še pred 15 leti je 60 odstotkov menilo, da je bila negativna. Danes je takšnih samo še 22 odstotkov.

Stalin se je rodil kot Josip Visarijonovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji, pri petih letih pa je ostal sirota, potem ko sta mu oba starša umrla zaradi črnih koz.

Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Leta 1898 se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga kasneje tudi izključili iz šole. V času revolucije po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni.

Med letoma 1922 in 1953 je bil generalni sekretar sovjetske komunistične partije, po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 pa je zmagal v boju za oblast v takratni Sovjetski zvezi in si zgradil položaj neomejene avtoritete. Umrl je v svoji dači blizu Moskve 5. marca 1953. Leta 1961 so Stalinove posmrtne ostanke preselili iz Leninovega mavzoleja in jih pokopali ob kremeljskem obzidju.