Opazovanju na plenarnem zasedanju sedem slovenskih poslancev - Roman Jakič, Ljubo Germič in Jelko Kacin (LDS), Janez Podobnik (SLS), Miha Brejc (SDS), Alojz Peterle (NSi) in Feri Horvat (ZLSD) - sicer pripisuje še najmanjšo težo. "Osredotočiti se nameravam predvsem na delo v poslanski skupini in v delovnem telesu, katerega član sem, to je v odboru za notranje zadeve. Na plenarnem zasedanju lahko žal le sedimo in opazujemo pogosto precej prazno dvorano," je za STA dejal Jakič. Kot je poudaril poslanec, bodo namreč opazovalci na delo v poslanskih skupinah in delovnih telesih lahko tudi vplivali. "V delovno telo, katerega člani smo, bomo aktivno vpeti. V odobru za notranje zadeve nameravam aktivno nastopati in se ustrezno organizirati tudi doma, kajti prav ta povezava bo zelo pomembna. V poslanski skupini pa bo smiselno sodelovati zato, ker bo v njej tekla razprava o vseh točkah," je dejal Jakič. Za podoben pristop se je odločil tudi poslanec Lojze Peterle, ki se je v ponedeljek prvič že udeležil zasedanja odbora za zunanje zadeve. "V delo tega sem že popolnoma vpet, enako velja za poslansko skupino, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Poskrbeli so celo, da imamo v naših pisarnah na računalnikih tipkovnice s slovensko abecedo," je za STA dejal Peterle. Kot je še pojasnil, pa na plenarna zasedanja v prihodnjih dveh mesecih ne bo hodil, ker se bo v tem obdobju osredotočil na delo konvencije o prihodnosti EU. Dober občutek je v Strasbourgu dobil tudi Janez Podobnik. "Za nas so lepo poskrbeli, sam pa se nameravam osredotočiti na delo v odboru za regionalno politiko, transport in turizem, pa tudi v poslanski skupini. To je precej bolj pomembno kot opazovanje na plenarnem zasedanju," je dejal za STA. Sicer pa je poslanec izrazil še upanje, da bodo opazovalci v Evropskem parlamentu čimprej lahko govorili tudi v svojih jezikih - te možnosti zaenkrat še nimajo in se morajo sporazumevati v enem od trenutnih 11 uradnih jezikov, pri čemer so najpogosteje uporabljani angleščina, francoščina in nemščina. Slovenski opazovalci seveda niso edini, ki se ta teden udeležujejo plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu - vseh opazovalcev iz skupaj desetih prihodnjih članic EU je 162, klopi pa si delijo s 626 evropskimi poslanci sedanjih 15 članic. Opazovalci iz Slovenije in devetih drugih prihodnjih članic so bili za to funkcijo imenovani iz vrst poslancev nacionalnih parlamentov, svoje države pa bodo v Evropskem parlamentu predstavljali do prihodnjih evropskih volitev junija 2004, ko jih bodo nasledili izvoljeni predstavniki. Evropski parlament novinkam sicer opazovalno funkcijo omogoča od aprilskega podpisa pristopne pogodbe z EU. V uvodu v štiridnevno zasedanje je opazovalce že v ponedeljek toplo pozdravil predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, ki je izdajo vabil 162 poslancem nacionalnih parlamentov držav pristopnic označil kot "dejanje politične predintegracije". "Za vas je to priložnost spoznati in učiti se," je Cox dejal opazovalcem. Na plenarnih zasedanjih boste resda le opazovali, a aktivno se boste lahko vključili v delo delovnih teles in poslanskih skupin, novinke pa so polno vpete tudi v delo konvencije o prihodnosti EU, jim je dejal Cox. Na plenarnih zasedanjih se opazovalci v razprave ne bodo mogli vključevati, saj jim to onemogoča poslovnik Evropskega parlamenta, ki takšno pravico daje le izvoljenim evropskim poslancem. Prav tako tudi ne bodo imeli glasovalne pravice - ta jim bo pripadla šele s polnopravnim članstvom 1. maja 2004. Precej bolj aktivni pa bodo opazovalci, kot omenjejo, lahko v delovnih telesih parlamenta, kjer se bodo lahko vključili tudi v razprave. Skladno z izraženimi željami in po politični pripadnosti so opazovalci načeloma že razdeljeni v delovna telesa: Peterle in Kacin bosta sodelovala v delu odbora za zunanje zadeve, Jakič v odboru za notranje zadeve, Germič in Brejc v odbor za socialna vprašanja, Horvat v odboru za nadzor proračuna, Podobnik pa v odboru za regionalno politiko. Možnost bodo imeli hoditi tudi na zasedanja drugeih delovnih teles, a izključno v opazovalni vlogi. Aktivni pa so opazovalci tudi v političnih skupinah, ki so se jim v začetku maja že uradno predstavili in se začeli vključevati v njihovo delo. Od 162 opazovalcev jih največ, 69 (42 odstotkov), sodeluje v sklopu politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), z 232 člani sicer najmočnejše stranke v Evropskem parlamentu. V sklopu te delujejo tudi trije od sedmih slovenskih poslancev-opazovalcev, in sicer Podobnik, Brejc in Peterle. Feri Horvat deluje v sklopu evropskih socialistov (PES), ki so v Evropskem parlamentu s 175 poslanci po moči drugi, od novincev pa bo v tej skupini sodelovalo skupaj 58 oz. 36 odstotkov od vseh opazovalcev. Najštevilčnejšo zasedbo v slovenski opazovalski ekipi ima najmočnejša vladna stranka LDS, ki v parlament pošilja tri poslance: Jakiča, Germiča in Kacina. Ti so se pridružili evropskim liberalcem (ELDR), ki so s 53 sedeži v evroparlamentu po moči tretji. V sklopu ELDR bo skupaj delovalo 13 oziroma osem odstotkov opazovalcev, ki, všteto s Slovenijo, prihajajo iz šestih prihodnjih članic. Z novo postavitvijo EPP ostaja najmočnejša stranka v parlamentu - skupaj bo imela več poslancev kot PES in ELDR skupaj. Evropski parlament je edina evropska institucija z neposredno izvoljenimi člani. Prve volitve - prej so skupščino sestavljali imenovani poslanci - so bile izvedene leta 1979. Parlament, v katerem imajo poslanci petletni mandat, skozi razvoj evropske integracije postopoma pridobiva pristojnosti in se, sploh z zadnjimi institucionalnimi reformami vse bolj spreminja v telo, ki o zadevah soodloča in ne le izraža mnenje. Kot tak predstavlja protiutež svetu EU, kjer se nacionalni interesi članic najbolj neposredno krešejo, medtem ko v parlamentu nacionalne boje ublaži delovanje poslancev po političnih skupinah. Na plenarnih zasedanjih se Evropski parlament praviloma sestaja dvakrat mesečno - enkrat za štiri dni v Strasbourgu in drugič za dva dni v Bruslju. Preostala dva tedna sta posvečena zasedanjem delovnih teles, delu v poslanskih skupinah in na terenu. Sicer pa velja omeniti še, da je 788 poslancev, kolikor jih Evropski parlament šteje skupaj s 162 opazovalci iz novink, je začasna številka. Nespremenjeno bo število 162 - toliko poslancev bodo na prihodnjih volitvah skladno s Pogodbo iz Nice izvolili v desetih novinkah. Na prihodnjih volitvah pa se bo spremenilo število poslancev iz sedanjih članic, saj Pogodba iz Nice število evropskih poslanskih mest omejuje na 732. In s kakšnimi temami se bodo na svojem prvem plenarnem zasedanaju spopadli opazovalci? Evropski parlament bo med drugim danes popoldne govoril o epidemiji atipične pljučnice sars, ki se širi po svetu, v sredo pa jih čaka razprava o Iraku ter o evropsko-ameriškem sporazumu o izročanju, prav tako bo evroske poslance na prvem zasedanju v razširjeni sestavi nagovoril poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.