Proti temu novemu (prometnemu) križu globalizacije je zdaj vstalo vse prebivalstvo dolin. Te vodijo do približno 40 kilometrov oddaljenega Torina, kjer se je upora navzelo tudi sicer umirjeno prebivalstvo nekdanje prestolnice Sabaudov.

Nekaj sto metrov pred Venausom, krajem, ki danes šteje le še 972 prebivalcev, za danes namreč napovedujejo zgodovinsko bitko, odločilno za usodo doline in projekta hitre železnice, ki naj bi leta 2015 dosegla Ljubljano.

RAZLASTITVE

Od 31. oktobra, ko so lastnikom zemljišč, potrebnih za izgradnjo projekta, izročili odloke o razlastitvi, so lokalni prebivalci na treh točkah postavili straže: pred vhodom v bodoče gradbišče tunela v Venausu stoji zdaj baraka, ki v sili sprejme tudi do 50 ljudi. V petek popoldan, je v njej dežural le gospod Baggio. V prostoru, polnim lepakov (Resistere per esistere!), zemljevidov, brošur ter ostankov hrane, ki jo vrlim stražarjem nosijo domačini, je brlela stara televizija. Dvainštiridesetletni nezaposleni Baggio, ki se je grel ob odprtem ognju, naju je sprejel z nezaupanjem in hitro povedal, da je njihova služba v desetih minutah sposobna priklicati nekaj deset pripadnikov straž, pripravljenih, da zavrnejo vsiljivce.

Kasneje smo na drugi strani doline ob vznožju gora srečali patrulje policije in pripadnikov protiterorističnih sil, ki varujejo manjšo parcelo in legitimirajo vsakogar, ki bi se hotel povzpeti na hrib, kjer so "izgredniki" 31. oktobra oblastem in policiji preprečili, da bi prevzeli in zakoličili gradbena zemljišča.

Pred današnjim dnem v dolini vlada velika napetost. V dolini Suse in okolici Venausa je bila 16. novembra protestna manifestacija, ki se jo je udeležilo 50.000 ljudi.

"V vseh dolinah, ki jih bo prizadela gradnja hitre železnice, živi približno 80.000 ljudi. Predstavljajte si, kakšna je stopnja nezadovoljstva, če se je shoda udeležilo skoraj vse prebivalstvo dolin," mi je v petek dopoldan v Torinu dejal Giorgio Vair, namestik župana v mestecu Chianocco, ki projekt, ki naj bi stal približno 20 milijard evrov, primerja z onim, enako zgrešenim, pod Rokavskim prelivom. Protestniki, ki so zdaj organizirani v odbore NO TAV (Trasporto Alta Velocita, ki ustreza francoski kratici TGV), prek svojih spletnih strani opozarjajo predvsem na ekološke nevarnosti. V gori, v katero naj bi v prihodnjih 15 letih vrtali tunel, so nahajališča urana, pod goro na drugi strani doline, v katero naj bi se zadrl viadukt, pa je nahajališče azbesta. Ves material, ki ga bodo morali odstraniti ob izkopavanju, bo po transportnih trakovih potoval prek ozke doline, kjer večji del leta piha močan veter.

POMEMBEN JE ZASLUŽEK

Vse ekološke študije, s katerimi prebivalstvo in domači znanstveniki opozarjajo na nesmiselnost projekta, so na italijanski strani naletela na gluha ušesa. Po pripovedovanjih vseh prizadetih je gradbeniški lobi tako zaslepljen od zaslužka, da je pripravljen žrtvovati lokalno prebivalstvo. V dolinah okoli Torina je ime Lunardi, italijanski minister za transport, ravno tako osovraženo kot ime Sarkozy v predmestjih Pariza. Lunardijeva družina je namreč lastnica firme, ki projektira tunel, medtem ko je veliko gradbeniško podjetje CMC iz Ravene v rokah strank opozicije.

"Krog je zaprt. Razen lokalnih oblasti, ki v projektu vidijo katastrofo, nam ne pomaga nihče, niti mediji," pravi Guido Fissori, 60-letni upokojeni tehnik, ko se nam pridruži v stražarki baraki in nas kasneje vodi po terenu.

"Edino možnost za zaustavitev tega nesmiselnega projekta vidim v Bruslju," ves zadihan trdi Nilo Durbino, župan Venausa, in pojasni, da za podporo proti projektu ni mogel pridobiti niti lokalnega župnika, kaj šele kakšnega kardinala. Durbino v urah pred veliko manifestacijo, ki naj bi blokirala ves promet v dolini, teka med protestniki in policijo. Boji se, da bo danes prišlo do spopadov, to pa bi koristilo le gradbeniškemu lobiju, na čelu z ministrom Lunardijem.

"Na problem je treba gledati bolj široko," se za prebivalce dolin glasi slaba novica iz Bruslja. "Do leta 2020 se bo na tem področju tovorni promet povečal za 50 odstotkov, projekt pa je za EU strateškega pomena," je včeraj iz Bruslja dejal Stefaan De Rynck, tiskovni predstavnik direkcije za promet, komisije, ki bo v projektu sodelovala z 2 milijardama evrov. Za EU ima premestitev tovornega prometa s cest na železnico prvenstveni in ekološki pomen, problemi urana ter azbesta pa so tehnološko rešljivi. Ti pa zadevajo italijanske oblasti, trdijo v Bruslju.

Izkušeni Alessandro Meneghini, polkovnik, ki poveljuje policijskim enotam, ki bdijo nad dogajanji, ne razume, zakaj vzdolž celega koridorja proti TGV protestirajo zgolj prebivalci majhne doline. "Tukaj bomo ostali, vse dokler ne bodo odšli protestniki," je v petek dejal polkovnik policije. "Ostali bomo vsaj en dan več kot vi," je Fissori odvrnil policistu.