Nemški predsednik Joachim Gauck tako lahko podpiše zakone, ki omogočajo ratifikacijo fiskalnega pakta in evropskega mehanizma stabilnosti, če bo nemška vlada lahko zagotovila, da se jamstvo Nemčije ne bo zvišalo nad do zdaj predvidenih 190 milijard evrov. V primeru, da bi se to vendarle zgodilo, pa za to potrebuje pristanek nemškega parlamenta. Tudi sicer so sodniki v rdečem predstavnike Nemčije v evropskem mehanizmu stabilnosti zavezali, da so o svojem delovanju in namerah dolžni informirati oba doma nemškega parlamenta in se pri tem ne morejo izgovarjati na molčečnost, h kateri jih sicer zavezujejo pravila te finančne ustanove.
Razsodba je poraz nemških skeptikov
S svojo razsodbo so ustavni sodniki zavrnili zahtevo tožnikov, da ustavno sodišče zadrži uveljavitev zakonov, ki omogočajo ratifikacijo fiskalnega pakta in evropskega mehanizma stabilnosti. Gre za največjo ustavno pritožbo do zdaj, ki so jo vložili predstavniki iz povsem različnih političnih logov, od poslanca Krščanske unije Petra Gauweilerja, stranke Die Linke in društva "Mehr Demokratie", ki je pod svojo pritožbo zbralo podpise kar 37.000 nemških državljanov. V prvih komentarjih so nemški časopisi na svojih spletnih straneh ocenili, da razsodba pomeni poraz nemških evroskeptikov.
"Danes je velik dan za Nemčijo in velik dan za Evropo," je kasneje v parlamentu dejala nemška kanclerka Angela Merkel, z olajšanjem je poročilo iz Karlsruheja sprejel predsednik evropske komisije José Emanuel Barroso. "To je odlična novica za vse nas," pa je iz Pariza sporočil francoski minister za evropske zadeve Bernard Cazeneuve.
Predsednik nemške države Joachim Gauck je prek svoje tiskovne predstavnice sporočil, da bo zakone, povezane z ratifikacijo fiskalnega pakta in evropskega mehanizma stabilnosti, čim prej znova preučil in se kar najhitreje odločil. Ustavno sodišče je predsednika namreč po prispelih ustavnih pritožbah junija prosilo, naj še ne podpiše omenjenih zakonov, ki tako niso mogli stopiti v veljavo. Pričakuje se, da bo Gauck zakone podpisal v kar najkrajšem času. Nemčija bo tako kot zadnja izmed članic ratificirala fiskalno pogodbo in pogodbo o evropskem mehanizmu stabilnosti. Šef evrske skupine Jean Claude Juncker pričakuje, da bi stalni reševalni dežnik lahko začel delovati že 8. oktobra, ko naj bi se v Luxembourgu že sestal svet guvernerjev te ustanove.
Kaj je ESM?
Evropski stabilnostni mehanizem, ki ga označuje kratica ESM, je stalni sklad, namenjen pomoči držav, ki so zaradi prezadolženosti in kriznih razmer izgubile zaupanje finančnih trgov in si zaradi tega lahko izposojajo denar le po zelo visokih obrestnih merah oziroma si denarja na finančnih trgih sploh ne morejo več izposoditi. Evropski stabilnostni mehanizem, ki ga imenujejo tudi stalni reševalni dežnik, bo do sredine naslednjega leta popolnoma nadomestil začasni reševalni sklad EFSF.
Stalni kapital sklada bo znašal 700 milijard evrov, pri čemer bo sklad kriznim državam v obliki kreditov lahko posodil le 500 milijard. Le na ta način lahko namreč sklad dobi najvišjo bonitetno oceno "AAA". Dejansko bo 17 članic ESM v sklad vplačalo le 80 milijard evrov, 620 milijard znašajo predvidene garancije. Temu se prišteva še 200 milijard evrov, ki se bodo selile iz sedanjega začasnega reševalnega sklada.
Nemčija bo v sklad vplačala 22 milijard evrov in jamčila za 170 milijard, s tem prevzema 27 odstotkov vseh obveznosti. Celotne obveznosti Slovenije v skladu znašajo 0,42 odstotka oziroma nekaj več kot 2,99 milijarde evrov, dejansko naj bi tako v sklad vplačala okoli 336 milijonov evrov, preostali delež pa predstavljajo jamstva.
