Bela hiša pod pritiskom opozicije in kongresa na sled uhajanju informacij

Preiskava o tem, kako so mediji v zadnjih nekaj tednih prišli do zaupnih informacij ter jih objavili, najverjetneje ne bo obrodila veliko sadov. Bela hiša je preiskavo odredila šele potem, ko sta opozicija in kongres zagnala vik in krik o tem, da curljanje ogroža državno varnost.

McCain o predvolilnem curljanju

Prvi, ki je na to opozoril, je bil John McCain, republikanski senator iz Arizone, sicer pa bivši predsedniški kandidat, ki ga je leta 2008 premagal predsednik Obama. McCain je Belo hišo obtožil, da v javnost spušča informacije z namenom, da bi predsedniku Obami pomagala na volitvah. Gre za vrsto skritih informacij, ki sta jih pred tedni objavila New York Times (NYT) in AP. V maju je tiskovna agencija razkrila aretacijo bombnega napadalca z eksplozivom v spodnjicah. Kot se je kasneje izkazalo, je bil terorist dvojni agent in obveščevalec Cie, ki naj bi preprečila nov napad na Ameriko, istočasno pa z dronom ubila še enega pomembnega člana Al Kaide.

Nekoliko kasneje je NYT objavil poglavje iz knjige novinarja, ki avtorstvo računalniškega virusa Stuxnet, s katerim sta pred leti Washington in Tel Aviv napadla iranske naprave za bogatenje urana, pripisuje ameriškim strokovnjakom za kibernetično vojno. Nazadnje je NYT objavil še dolg članek o seznamu teroristov za likvidacijo, ki ga vsak mesec dopolnjuje skupina za boj proti terorizmu v Beli hiši. Kadar obveščevalnih podatkov ni mogoče natančno preveriti, o eksekuciji tega ali onega terorista odloča neposredno predsednik Obama.

Slikanje hladnokrvnega poveljnika

Poročila kot vire navajajo anonimne obveščevalce, uslužbence Bele hiše in tudi osebe, ki so bile prisotne na sestankih, kjer so izpolnjevali sezname teroristov za likvidacijo.

Vsebina objavljenih člankov poleg tega razkriva dvojno naravo predsednika oziroma evolucijo državnika, ki se je iz obljub polnega predsedniškega kandidata v Beli hiši spremenil v hladnega in preračunljivega poveljnika največje vojaške sile na svetu. Prav to, da Obama nima milosti, kadar gre za eliminacijo teroristov, in da nastopa kot odločen vojaški poveljnik, pa ne moti zgolj demokratično in mirovno razpoloženih Američanov, temveč tudi njegove nasprotnike republikance, ki bi, če bi mogli, z bombami zravnali Teheran. Kot je razbrati iz objavljenih poročil, se je predsednik Obama s tega stališča odločil za cinično vojno kirurških posegov, ki temeljijo na kibernetičnem orožju ter brezpilotnih letalih.

Predsednik po meri republikancev

Če bo po objavi teh poročil predsednik Obama zagotovo izgubil glasove miroljubnih demokratov, pa McCaina skrbi, da bo podoba odločnega vojaškega poveljnika med volitvami škodila predvsem republikancem. Portret Obame v objavljenih poročilih je namreč skladen s podobo in mentaliteto republikanskih revolverašev, istočasno pa zanika trditve Mitta Romneyja, republikanskega predsedniškega kandidata, ki Obamo obtožuje neodločnosti in upogljivosti v odnosu s tujimi, zlasti Ameriki nenaklonjenimi državami.

NYT: Kaj pa etičnost nove doktrine

Protislovnost Bele hiše, ki je v petek pri svojem pravosodnem ministru naročila preiskavo o neimenovanih virih NYT, se kaže v tem, da vse do pritiska republikancev ni zanikala objavljenih poročil. V bistvu jih odločno ne zanika niti predsednik Obama. Predsednikove besede je namreč mogoče interpretirati na več načinov, medtem ko nizkoprofilna sodna preiskava ostaja pod polnim nadzorom Bele hiše. Zelo malo verjetno je, da bosta tožilca - preiskovalca, ki jima je preiskavo zaupal minister Holder, zahtevala, da novinarji izdajo imena njihovih virov. Takšno pooblastilo bi imel le bolj neodvisen, poseben tožilec, medtem ko morata imenovana preiskovalca poročati ministru.

Ne glede na to, da v palači sive gospe velja določena vznemirjenost, pa Dean Baquet, namestnik izvršne urednice NYT, zanika, da je časopis dobil informacije iz Bele hiše. Baquet trdi, da so njegovi poročevalci samostojno raziskovali ter da bo NYT tudi v bodoče objavljal podobne zgodbe. Moti ga le, da objavljeni članki niso sprožili bolj vsebinske razprave o etičnih vidikih novega načina vojskovanja ter njegovih posledicah na področju mednarodnih odnosov.