"General Franc Rozman - Stane je bil član devetega korpusa, dela Titove jugoslovanske komunistične vojske, ki je med letoma 1943 in 1945 na obmejnem območju izvedla etnično čiščenje italijanske populacije. Mnoge med njimi je ustrelila in jih pometala v fojbe," so v obrazložitvi med drugim zapisali italijanski evropski poslanci in pri tem navedli, da je moralo v strahu pred etničnim čiščenjem kar 350.000 njihovih rojakov zapustiti svoje domove. "Glede na to, da v Italiji vsakega 10. februarja obeležujemo dan spomina na žrtve fojb in na ezule iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, da so se ob izboru kovanca polemike pojavile tudi v Sloveniji in da se državi že leta trudita zbližati odnose, nas zanima, ali boste pozvali Slovenijo, da umakne iz obtoka omenjeni kovanec za dva evra," italijanska četverica med drugim sprašuje Svet EU.

Ob tem velja omeniti, da se je poslanka Roberta Angelilli s podobnimi vprašanji že lanskega julija obrnila na evropsko komisijo. Komisar Olli Rehn ji je takrat odgovoril, da je komisija omenjeno podobo kovanca odobrila na podlagi obstoječih smernic, ki predvidevajo samo verifikacijo tehničnih zahtev, in o tem tudi seznanila države članice. "Komisija je med drugim predlagala tudi spremembo teh smernic, ki bi postale pravno zavezujoče. Na podlagi teh sprememb bi lahko namreč zavrnila določeno podobo kovanca, če bi jo katera od članic označila za neprimerno," je v svojem odgovoru napovedal Rehn.

Na zadnji dopis italijanskih poslancev se je minuli teden odzval Ivo Vajgl. "Ne razumem, kako lahko cenjeni in dobro informirani poslanci evropskega parlamenta iz kovanca, s katerim se spominjamo življenja in boja novembra 1944 umrlega Franca Rozmana - Staneta zoper nacistično in fašistično okupacijo, razberejo protiitalijansko držo. Ne vidim nobenega razloga, s katerim bi ga lahko označili za odgovornega za kazniva dejanja, ki so bila storjena zoper italijanske civiliste med drugo svetovno vojno in zlasti ob njenem koncu," poudarja slovenski evropski poslanec. Ob tem je italijanske kolege spomnil, da je bila Slovenija od prvega dne okupacije do padca fašizma žrtev totalitarnih režimov. "Medtem ko je bilo na tisoče Slovencev takrat ubitih, jih je 25.000 končalo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, v Gonarsu, Padovi... Ob tem vas moram še spomniti, da je do prvega etničnega čiščenja na tem območju, in sicer po prvi svetovni vojni, prišlo nad Slovenci iz Furlanije - Julijske krajine," je v svojem odgovoru zapisal Vajgl.

Ob omenjeni pobudi se postavlja vprašanje, ali so nanjo kakor koli vplivali slovenski evropski poslanci iz vrst evropske ljudske stranke. Izdaja dvoevrskega kovanca z upodobitvijo komandanta Staneta je namreč v SDS (pa tudi v tedaj zunajparlamentarni NSi) povzročila precej razburjenja - Janševa stranka se je spomladi lani obrnila celo na mednarodno javnost. V obsežnem sporočilu jo je obvestila, da kovanec časti komunistično revolucijo, da je bil poveljnik Franc Rozman - Stane glede na objavljena pričevanja v času vojne odgovoren za usmrtitev šestdesetih civilistov... Kovanec pa so umestili tudi v kontekst drugih, po njihovem prepričanju nesprejemljivih dogajanj pri nas, kot sta bili (pozneje s strani ustavnega sodišča sicer razveljavljeno) poimenovanje ulice po "komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu" in Türkovo odlikovanje "nekdanjega šefa komunistične tajne policije Tomaža Ertla".

Evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver je včeraj zatrdil, da o zadnji pobudi italijanskih kolegov iz EPP ne ve ničesar; torej nanjo ni vplival oziroma pri njej ni sodeloval. Tudi do Lojzeta Peterleta (NSi) informacija o tej pobudi, kot pravi, ni prišla. Ob tem dodaja, da se zavzema, da bi imeli simbole, ki ne delijo.