Spletna stran WikiLeaks je bila tarča napada hekerjev kmalu zatem, ko so ZDA posvarile ustanovitelja spletne strani Juliana Assangea, da bi bila napovedana objava dokumentov nezakonita. Tajne depeše so prejeli nemški Der Spiegel, britanski Guardian, ameriški New York Times, španski El Pais in francoski Le Monde, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podrobnosti dokumentov so bile objavljene kljub nasprotovanju ameriških oblasti, ki trdijo, da gre za ilegalno pridobljene dokumente, ki jih je potrebno vrniti. Diplomati ZDA, med drugimi tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, so v preteklih dneh nekatere države pozvali, da naj pomagajo preprečiti diplomatske spore, ki bi lahko sledili objavi zaupnih dokumentov.
Kot navaja New York Times nobeden od 251.287 objavljenih dokumentov ni nosil oznake "strogo zaupno". Objavljeni dokumenti sicer razkrivajo komunikacijo med ambasadami in konzulati v več kot 270 državah ter State Departmentom v Washingtonu. Kljub temu, da gre pri večini objavljenih dokumentov za rutinske depeše, pa bi lahko bile podrobnosti nekaterih depeš precej neprijetne.
Der Spiegel navaja, da naj bi v depešah ameriški diplomati afganistanskega predsednika Hamida Karzaja opisovali kot nekoga s "šibko osebnostjo", ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pa kot "neodločneža". Nemška kanclerka Angela Merkel je v depešah opisana kot "ne preveč kreativna", ruski premier Vladimir Putin pa kot "alfa samec".
Večina objavljenih dokumentov naj bi bila sicer iz obdobja po letu 2005, le nekaj je starejših, navaja New York Times. Depeše med drugim prikazujejo trud administracije prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha ter sedanjega predsednika Baracka Obame za boj proti terorizmu, preprečevanju širjenja jedrskega orožja ter izražajo zaskrbljenost zaradi jedrskih aktivnosti v Iranu, še poroča dpa.
.
Na spletni strani WikiLeaks dokumentov zaenkrat še ni (Foto: dokumentacija Dnevnika).
