Bowe Bergdahl lahko pričakuje navdušen sprejem v Haileyju v Idahu, ko se bo po petih letih ujetništva pri afganistanskih talibanih vrnil domov, a ga pred tem čaka še ena kalvarija. Njegova osvoboditev je namreč že prvi dan postala zelo zapletena zgodba. Ta ne vsebuje samo jeze afganistanskega predsednika Karzaja, ki o stikih s talibani ni vedel ničesar, ampak tudi vik in krik ameriških republikancev, ki so namreč prepričani, da je Obamova administracija dosedanje trdno stališče, da se ZDA s teroristi ne pogajajo, spremenila v barantanje z za zdaj postavljeno ceno petih skrajnežev za enega zajetega ameriškega vojaka. Predsedniku tudi očitajo, da je z izpustitvijo zapornikov iz Guantanama prekršil določilo, po katerem mora biti kongres mesec dni vnaprej obveščen o premikih tam zajetih domnevnih teroristov, kjer pa ima Obama opravičilo, da se s tem zakonom kot vrhovni poveljnik pisno ni strinjal in ga je dal v presojo ustavnemu sodišču.
Daleč od srečnega konca
Srečnega konca zgodbe edinega ameriškega vojaka v talibanskem ujetništvu ne zapletata zgolj meddržavna in notranja politika, ampak tudi Bowe sam. Ta je trenutno na zdravljenju v ameriškem oporišču v nemškem Landstuhlu, med drugim pa bo moral vojaškim oblastem pojasniti, zakaj je leta 2009 zapustil enoto v Afganistanu in celo zbudil sum dezerterstva. Zdaj 28-letni Bergdahl je odraščal v preprosti kolibi brez telefona v dolini Wood River v redko poseljenem goratem Idahu, skupaj s sestro pa ju je šolal kar oče sam. Ta ju je tudi učil, kako preživeti v divjini, Bowe pa je po navedbah ameriških medijev v mladosti kazal večje zanimanje za balet. Vojaške avanture so ga pritegnile kasneje, sprva je skušal priti v vrste francoske tujske legije, neuspeh pa ga je vrgel v naročje strička Sama in njegovega vojaškega posredovanja v Afganistanu. Po še nepreverjenih navedbah naj bi ga okajenega zajela neka kriminalna skupina, povezana s tamkajšnjimi talibani. Kot vreden vojni ujetnik pa je pristal v rokah upornikov pod vodstvom lani v napadu brezpilotnega letala ubitega mule Sandžina Zadrana.
Poveljstvo ameriške vojske nikoli ni komentiralo zgodb, ki so se pletle okoli zajetja Bergdahla in njegovega ujetništva, med katerim so ječarji objavili videoposnetke z njegovim nasprotovanjem ameriškega vojaškega posredovanja v Afganistanu. Tudi po objavi izmenjave ujetnikov ameriški obrambni minister Chuck Hagel ni neposredno odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitnem Bowejevem dezerterstvu. Dejal je le, da se bodo z »drugimi okoliščinami, ki bi lahko prišle na dan, ter vprašanji ukvarjali kasneje«. Iz vrst afganistanskih talibanov, ki so izpustitev petih zapornikov iz Afganistana iz samega vrha njihove oblasti pred ameriškim posegom leta 2001 proslavili kot zmago, pa je poročevalec AFP izvedel, da se je Bergdahl v ujetništvu kar dobro znašel. Naučil se je paštunskega jezika, svoje ječarje je navdušil za badminton, jih pripravil, da so z njim praznovali krščanske praznike, kot sta božič in velika noč, ter pomagal pri pripravljanju hrane in si rad kuhal njihovo »kavo«, ki je dejansko zeleni čaj.
Vztrajni Bowejev oče
Največ zaslug za Bowejevo osvoboditev ima njegov oče Bob z vztrajno dolgoletno kampanjo v domačem Idahu, Washingtonu in tudi s poskusi, da bi prišel v stik s sinovimi ječarji. Z ženo Jani sta tudi bila ob Baracku Obami na sobotni tiskovni konferenci, na kateri je ameriški predsednik objavil zamenjavo ujetnikov s katarskim posredovanjem. Bob Bergdahl je Obamo nekoliko presenetil, ker je na njej sinu poslal pozdrave v paštunščini, ki se je je ob puščanju brade v čakanju na njegovo vrnitev skušal naučiti. To je še bolj razvnelo kritike predsednikove tajne odločitve, da se pogaja s skrajneži in po njihovem mnenju izpostavlja ameriške vojake še večji nevarnosti. Predvsem republikanci z nekdanjim predsedniškim kandidatom na čelu, senatorjem Johnom McCainom, so prepričani, da bodo Obamovo gesto razne teroristične skupine razumele kot možnost, da z zajetjem ameriških vojakov lahko osvobajajo svoje zaprte člane. Podobno že razmišlja Fernando Gonzalez, kubanski obveščevalni agent, ki bi trojico še zaprtih kolegov v ZDA iz znamenite »kubanske peterice« zamenjal za ameriškega vladnega podpogodbenika Alana Grossa, ki obsojen vohunstva ždi v kubanskem zaporu. de
