Povod za morebitno nemško izničenje nevohunskega sporazuma z ZDA je razkritje dvojnega vohuna v nemški obveščevalni službi, ki je za mastne denarje prodajal zaupne informacije Američanom. Spremembo delovanja Bundesnachrichtendienst (BND) je napovedal notranji minister Thomas de Maizière, ki je dejal, da bo Berlin po novem zagotovil »360-stopinjski nadzor« nad vsemi obveščevalnimi operacijami v Nemčiji.
Obveščevalna dejavnost treh zmagovalnih držav ZDA, Velike Britanije in Francije je bila v povojni Zahodni in kasnejši Združeni Nemčiji obravnavana kot prijateljska, zato ji BND ni posvečala pozornosti. Saj so vendarle zavezniki. Tudi sedanjega dvojnega agenta, ki pravzaprav ni bil vohun, ampak analitik obveščevalne službe, so ujeli šele, ko je prodajo zaupnih dokumentov želel razširiti še na rusko stran. Precej nespretno je vzpostavljal spletni stik z ruskim veleposlaništvom in resnost svoje ponudbe zabelil z nekaterimi tajnimi dokumenti BND, tako da mu je prišla na sled protiobveščevalna služba, kriminalisti pa so nato pri njem odkrili računalnik s kodno povezavo z ameriško Cio.
Da se bo treba v prihodnje osredotočiti tudi na obveščevalno dejavnost zaveznikov, je potrdil tudi Stephan Mayer, tiskovni predstavnik za varnostna vprašanja znotraj vladajoče krščansko demokratske stranke. Merklova je medtem na uradnem obisku na Kitajskem vohunski škandal opisala kot »izredno resen razvoj dogodkov« v odnosih z ZDA, ki so bili načeti že z razkritji široke mreže prisluškovanj s strani ameriške varnostne agencije NSA »To je v popolnem nasprotju s predstavo o zaupanja vrednem sodelovanju,« je še dodala kanclerka, ki sprva ni posvečala večje pozornosti Snowdnovim razkritjem dejavnosti NSA, dokler se ni izkazalo, da je ta prisluškovala tudi njenemu telefonu.
Neprijetno presenečenje
Nemški politiki so bili po vrsti presenečeni nad novico, da Američani niso prijavili poskusa prodaje zaupnih dokumentov uslužbenca BND, še bolj pa zato, ker so ga celo rekrutirali. Več poslancev bundestaga je zato že v ponedeljek zahtevalo izgon tistih ameriških agentov v Nemčiji, ki so sodelovali z dvojnim agentom. Ta je po pisanju nemškega tiska na USB-ključ spravil okoli 300 strogo zaupnih dokumentov, med njimi tudi o delu parlamentarnega odbora za obveščevalno dejavnost, ter jih predal ameriškim vohunom na tajni lokaciji v Avstriji za več deset tisoč evrov. V časopisih so se o tem pojavile različne številke, preiskovalni organi pa za zdaj podrobnosti ne želijo navajati.
Nova nemška protiobveščevalna doktrina naj bi po časopisnih poročilih zagotovo zajela ojačevalce signalov na veleposlaništvih ZDA in Velike Britanije, ki sta v Berlinu v neposredni bližini vladnih poslopij in parlamenta. O njih se je javno spregovorilo po Snowdnovih razkritjih, da NSA množično spremlja pogovore številnih Nemcev, vključno z najvidnejšimi politiki, ter da ima ob NSA prisluškovalne naprave na svojem veleposlaništvu nameščene tudi britanska varnostna agencija GCHQ.
Nemški predsednik Joachim Gauck je ob razkritju vohunske afere za televizijo ZDF dejal, da »kar je preveč, je preveč« ter da gre za »poigravanje s prijateljstvom in tesno ameriško zaveznico«, ni pa jasno, kaj lahko v zvezi s tem Nemčija dejansko stori oziroma celo želi storiti. Henrik Heidenkamp, nemški obrambni analitik pri britanskem Royal United Services Institute, ocenjuje, da je zdajšnja vohunska afera zagotovo nekaj, kar terja politični odgovor, ki bo jasnejši od zgolj retoričnih obsodb ZDA.
Napovedano spremljanje ameriških obveščevalnih služb ob ruskih, kitajskih in drugih, kar do zdaj ni bil primer, je zanj zagotovo ena od konkretnih akcij. Ne verjame pa, da bi Bundesnachrichtendienst, ki ga je bivši visoki uslužbenec NSA Thomas Drake prejšnji teden na kongresnem zaslišanju v Washingtonu opisal kot podaljšano roko ameriške varnostne agencije, zdaj začela pogledovati za agenti Cie in NSA v nekakšni povračilni akciji. To ne bi bilo samo kopiranje vohljanja za prijatelji, kar trenutno v Berlinu kritizirajo, ampak BDP po mnenju Heidenkampa niti nima zmožnosti za to. »In kakšno korist bi sploh imela od takega vohunjenja v ZDA,« se še sprašuje omenjeni analitik.