V Washingtonu je včeraj prvič zasedal novoizvoljeni kongres, v katerem imajo v obeh domovih večino republikanci, potem ko so na volitvah pred dvema mesecema zabeležili veliko zmago. Večino tako v senatu kot v predstavniškem domu imajo prvič po letu 2006, kar v drugačen položaj postavlja tudi demokratskega predsednika Baracka Obamo, ki se prvič od začetka vodenja države sooča s polno dominacijo opozicije v zakonodajni veji oblasti.
Vodstvo republikanske stranke napoveduje, da bo takoj poskušalo z zakonskimi predlogi spremeniti nekatere Obamove politike, ki so zanj trn v peti. Najbolj boleč je gotovo leta 2010 sprejeta zdravstvena reforma. Republikanci sicer priznavajo, da njena odprava ni mogoča, dokler je v Beli hiši demokrat s pravico veta. Zato poskušajo z manjšimi spremembami. Najprej bodo denimo skušali izvzeti vojne veterane iz kvote, po kateri morajo podjetja ponuditi zdravstveno zavarovanje zaposlenim, če je teh več kot petdeset. Veterani namreč zdravstveno varstvo že dobivajo prek drugih vladnih programov. Poskušali bodo tudi spremeniti določilo, po katerem so do zdravstvenega zavarovanja upravičeni zaposleni, ki delajo vsaj trideset ur na teden. Republikanci trdijo, da delodajalci zaradi tega krčijo število ur delavcem. Pri obeh predlogih imajo podporo dela demokratov, vprašanje pa je, ali ne bi Obama obeh določil zaustavil z vetom.
Ustaviti politiko do Kube in Irana
Čisto prvi zakonski predlog pa bo namenjen odobritvi gradnje naftovoda Keystone XL, po katerem bi se kanadska surova nafta hitreje in z večjo zmogljivostjo pretakala do ameriških rafinerij ob Mehiškem zalivu. Naftovod podpirajo tudi nekateri demokrati, tako da bi v senatu lahko dobil potrebnih 60 glasov za preglasovanje obstrukcije (republikanci imajo v senatu 54 od 100 sedežev). Težje pa se bodo prebili do številke 67, ki zadošča tudi za preglasovanje predsednikovega veta, ki ga je včeraj že napovedala Bela hiša. Kot pravi Obama, je treba najprej preučiti vse okoljske vidike projekta.
Republikanci želijo tudi odpraviti Obamove predsedniške odloke, s katerimi je lani mimo kongresa spremenil pravila v priseljenski zakonodaji tako, da je v ZDA lahko ostalo pet milijonov priseljencev brez urejenih papirjev. To bodo skušali storiti v pogajanjih o financiranju ministrstva za domovinsko varnost, ki je zadolženo tudi za izvajanje določil priseljenske zakonodaje. Lani sprejeti zakon o financiranju zvezne vlade namreč izjemoma določa, da so sredstva za to ministrstvo zagotovljena le do konca februarja. To je bilo sprejeto prav z namenom, da se pred iztekom roka v pogajanjih o nadaljnjem financiranju lahko pritisne na Belo hišo glede priseljenske zakonodaje. Le da republikanci tu hodijo po nevarnem terenu – ministrstvo za domovinsko varnost je v prvi vrsti pač zadolženo za varnost države, tudi pred terorizmom. Zato je pričakovati velike boje za interpretacijo, kdo bi bil kriv, če bi to ministrstvo ostalo brez sredstev.
Glede zunanje politike pa se bo razprava v kongresu sprva vrtela okoli tega, kako ustaviti normalizacijo odnosov s Kubo, ki jo je napovedal Obama, ter okoli novih sankcij proti Iranu. Obama je lani dejal, da bo slednje preprečil z vetom, dokler s Teheranom potekajo pogajanja o jedrskem programu.
Govor številke tri belskim rasistom
Včerajšnji dan bi sicer moral za republikansko stranko predstavljati piko na i velikemu volilnemu slavju, potem ko je novembra v senatu osvojila večino, v predstavniškem domu kongresa pa naskok pred demokrati povečala na največjo po drugi svetovni vojni. Vendar pa so to v medijih deloma zasenčile afere, deloma pa notranja razhajanja v stranki. Demokrati so na dan prinesli podatek, da je poslanec Steve Scalise, po hierarhiji tretji najvišji republikanec v predstavniškem domu, leta 2002 govoril na shodu belske rasistične organizacije, ki jo je ustanovil bivši vodja kukluksklana. Boehner ga je podprl, a s tem odprl vrata kritikam demokratov, ki so prišle tudi iz Bele hiše. V ponedeljek pa je s poslanskega položaja odstopil republikanski kongresnik Michael Grimm, potem ko so proti njemu vložili obtožnico zaradi izogibanja plačevanju davkov, prevare in laganja pod prisego.
Opazni ne iz lastne stranke
Včerajšnji dan je bil namenjen tudi izvolitvi predsednika predstavniškega doma (predsednika senata ne volijo, to je po ustavi podpredsednik države). Za položaj je bil že prej vnovič predviden republikanec John Boehner. Vendar pa je naletel na kritike nekaterih posebej konservativnih kongresnikov iz lastne stranke. Boehnerju je že leta 2013 obrnilo hrbet dvanajst republikanskih poslancev, tako da je bil izvoljen z le tremi glasovi večine ter se je komajda izognil »sramotnemu drugemu krogu glasovanja«, kot so tedaj ocenjevali analitiki. Res v ZDA zaradi drugačnega volilnega sistema in notranjega ustroja strank vsi avtomatično ne pritisnejo na glasovalno tipko po željah vodstva. A vsaj pri izbiri predsednika predstavniškega doma odstopanj v zadnjem času ni bilo. Pred omenjenim glasovanjem januarja 2013 namreč v zadnjega četrt stoletja noben kandidat ni dobil več kot enega glasu proti iz svoje stranke, navajajo ameriški mediji. Včeraj potem za Boehnerja ni glasovalo celo 24 republikanskih poslancev. To je bilo sicer premalo, da ne bi bil izvoljen v prvem krogu, saj je dobil 216 glasov od 408 kongresnikov, kolikor jih je oddalo glas za katerega od kandidatov. Vendar pa je takšen upor z desne pomenljiv znak, da notranja razhajanja v stranki ostajajo, saj naj bi bilo proti Boehnerju še več poslancev stranke, le da naj vsi ti ne bi hoteli glasovati proti. Ti poslanci vodstvu stranke, ki jo v predstavniškem domu pooseblja Boehner, med drugim očitajo, da doslej ni storil dovolj za zajezitev Obamovih politik. Ti glasovi so tudi izziv za vodstvo stranke za naprej, saj bo skušalo naslednji dve leti kazati enotnost, pragmatičnost naproti ideološki vkopanosti in zrelost, da vodi državo, ter to unovčiti leta 2016, ko bodo potekale tudi predsedniške volitve.
