V Beogradu bo danes potekalo tretje vsakoletno srečanje šestnajstih predsednikov vlad držav srednje in vzhodne Evrope s kitajskim premierjem Li Kečjangom ter srečanje gospodarstvenikov sodelujočih držav. Srečanja se udeležuje tudi premier Miro Cerar, ki se bo ločeno sestal s kitajskim kolegom in tudi z gostiteljem, srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem. Edini premier, ki ga v Beograd ne bo, je hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović, ki je udeležbo odpovedal zaradi spora z Beogradom okoli izjav haaškega obtoženca Vojislava Šešlja.

Platforma sodelovanja 16+1 je nastala na pobudo Kitajske in je pritegnila precej pozornosti ne le zaradi njene gospodarske, ampak posledično tudi politične dimenzije. V pobudi poleg Kitajske sodelujejo Albanija, BiH, Bolgarija, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Litva, Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija. Pred tokratnim vrhom je kitajska stran ponudila možnost medijem iz teh držav, da premierju Li Kečjangu zastavijo pisna vprašanja. Objavljamo njegove odgovore o platformi 16+1 in tudi nekatere odgovore o kitajskih vlaganjih v infrastrukturo sodelujočih držav.

Prvo srečanje voditeljev Kitajske ter držav srednje in vzhodne Evrope (CEEC) je bilo leta 2012 v Varšavi, drugo lani v Bukarešti. Kakšni so bili dosežki teh dveh srečanj in kakšne pobude bo Kitajska predstavila na tretjem srečanju v Beogradu?

Letno srečanje predsednikov vlad je najpomembnejše gonilo sodelovanja med Kitajsko in CEEC ter predstavlja najzanesljivejšo krepitev povezav in najmočnejše jamstvo, da bodo te še tesnejše. Kot pravimo Kitajci: »Močna lokomotiva vleče vlak hitreje.« V Varšavi smo sprejeli dvanajst ukrepov za krepitev prijateljskega sodelovanja, v Bukarešti pa smernice sodelovanja, ki vsebujejo petdeset pobud s področij financ, trgovine, zelene energije, sodelovanja lokalnih skupnosti, izmenjav in drugih. Te pobude sta pozdravili in podprli obe strani. Deset milijard dolarjev vredna kreditna linija in sklad Kitajska-CEEC za investicijsko sodelovanje sta ponudila učinkovite finančne rešitve za podjetja iz držav srednje in vzhodne Evrope. K razvoju lokalnih skupnosti in k dobrobiti prebivalstva bodo gotovo pripomogli mnogi projekti, kot so termoelektrarna Stanari v Bosni in Hercegovini, most Mihajla Pupina v Beogradu, avtocesta Bar–Boljare v Črni gori in železnica Budimpešta–Beograd. Trgovinska menjava med Kitajsko in CEEC bo letos prvič presegla šestdeset milijard dolarjev. Statistični podatki kažejo, da na Kitajskem deluje skoraj tisoč podjetij iz srednje in vzhodne Evrope, izdelki iz teh držav pa postajajo vsakdan v kitajskih gospodinjstvih.

Na tretjem srečanju v Beogradu bo Kitajska predstavila naslednje nove pobude: predlagali bomo vzpostavitev hitre povezave med Kitajsko in Evropo po kopnem in morju, ki bo temeljila na železniški povezavi Budimpešta–Beograd in na grškem pristanišču v Pireju, kar bo povečalo regionalno povezanost ter neposredno vplivalo na območje, veliko 340.000 kvadratnih kilometrov, in na 32 milijonov ljudi. Predlagali bomo tudi začetek oblikovanja srednjeročnega načrta sodelovanja med Kitajsko in CEEC, pripravo paketa predlogov finančnega sodelovanja za krepitev poslovnega sodelovanja, načrt, naj bo leto 2015 opredeljeno kot leto sodelovanja v turizmu med Kitajsko in CEEC, ter pospeševanje izmenjav.

Kakšne prednosti lahko države srednje in vzhodne Evrope pričakujejo od sodelovanja s Kitajsko in kako lahko povečajo izvoz na Kitajsko, da bi uravnotežile dvostransko menjavo?

Kitajska ter države srednje in vzhodne Evrope so na podobni stopnji razvoja in imajo vsaka svoje prednosti, gospodarstva pa se dobro dopolnjujejo. V srednji in vzhodni Evropi imajo države trdno industrijsko bazo, razvite znanost, tehnologijo in izobraževalni sistem ter bogate človeške vire. Obenem pa nujno potrebujejo finančna sredstva za izboljšanje infrastrukture. Kitajska ima na drugi strani dobro vzpostavljen industrijski sistem, stroškovno učinkovite proizvodne sektorje in zadostne valutne rezerve, s čimer lahko ustrezno izpolni potrebe CEEC po infrastrukturi, trgovini in naložbah. V zadnjih letih smo tako priča veliki rasti medsebojne trgovine, zlasti izvoz iz CEEC v Kitajsko je rasel precej hitreje kot kitajski izvoz v te države – letos je izvoz v Kitajsko iz CEEC presegel izvoz Kitajske v CEEC za pet odstotkov, tako da se gibljemo v smeri uravnoteženja menjave. Kitajska namreč trgovinskega presežka ne spodbuja namerno.

Konkurenčna in priznana kitajska podjetja bomo spodbujali k naložbam v države srednje in vzhodne Evrope ter k različnim oblikam sodelovanja. Obenem upamo, da bodo te države kitajskim podjetjem zagotovile primernejše in preglednejše poslovno okolje ter ustreznejše izdajanje delovnih dovoljenj in vstopnih vizumov.

Največji izziv sodelovanja med Kitajsko in CEEC je v morebitnem razkoraku med pričakovanji in resničnimi dosežki. Pozorni moramo biti na to, da se države lahko osredotočijo na različne specifične oblike sodelovanja ter da se lahko odločijo projekte peljati po svoje ali s hitrostjo in intenzivnostjo po lastnih željah. Vendar pa lahko pomanjkanje usklajenosti zmanjša končni učinek in kakovost sodelovanja. Zato smo ob usmeritvi k iskanju novih področij za rast sodelovanja upoštevali praktične potrebe posameznih držav CEEC in razliko v razvitosti. Cilj je, da čim bolje izkoristimo zemljepisne prednosti in razvitost določenih sektorjev šestnajstih držav. V sodelovanju z njimi ne iščemo enoličnosti, ampak države spodbujamo, da izkoristijo področja, kjer so močne.

V preteklih letih so mnoga podjetja iz srednje in vzhodne Evrope preselila proizvodne in druge zmogljivosti na Kitajsko, kjer so stroški dela nižji, medtem ko Kitajska povečuje svoje naložbe v regiji. Kakšne ekonomske koristi pričakuje Kitajska od teh naložb?

Dvosmerne naložbe Kitajske ter držav srednje in vzhodne Evrope se med seboj dopolnjujejo, prispevajo k skupnemu razvoju in prinašajo korist vsem sodelujočim. Slovenska podjetja so odprla in vlagala v proizvodne obrate v Šanghaju, industrijskem parku Sudžov in drugje na Kitajskem. S tem so postavile zgled za druga podjetja v regiji za naložbe na Kitajskem. Slovenija in druge države v regiji imajo prednosti, kot so dobra zemljepisna lega, ugodno okolje za naložbe, privlačne spodbude za tuje naložbe, izobražena delovna sila, trdni temelji industrije in dobro razvit zakonski okvir. Verjamemo, da naložbe lahko prinesejo korist obema stranema. Naložba kitajske korporacije China Hi-Tech Group v mariborskega proizvajalca avtobusov Tam-Durabus je samo en primer, ki to dokazuje. Kitajska bo še naprej spodbujala uveljavljena in priznana podjetja k naložbam v Sloveniji ter v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, da bi dosegli obširno in uravnoteženo rast sodelovanja.

Madžarska, Srbija in Kitajska so napovedale skupen projekt gradnje železniške povezave med Budimpešto in Beogradom, kar je pritegnilo veliko pozornosti. Kako pomemben je ta projekt?

To je prvi večnacionalni projekt v okviru sodelovanja med Kitajsko in CEEC ter ima velik pomen za regionalno povezanost. Ta železniška povezava je del načrtov za vzpostavitev hitre povezave med Kitajsko in Evropo po kopnem in morju. Znatno bo povečala logistične zmogljivosti, olajšala prevoz potnikov in dobrin ter prepletanje kapitala, tehnologije in poslovnih stikov ter spodbudila regionalna gospodarstva.

Kakšni bodo konkretni koraki za krepitev sodelovanja v turizmu med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope?

Te države imajo bogato kulturno dediščino in vire turizma. Na drugi strani ocenjujemo, da bo v naslednjih petih letih v tujino potovalo več kot pol milijarde Kitajcev. Mnoge države srednje in vzhodne Evrope so med njimi že priznan turistični cilj, zato ima turistično sodelovanje svetlo prihodnost. Korak naprej je ustanovitev centra Kitajska-CEEC za usklajevanje turizma.

Ali vidi Kitajska kakšna določena področja za naložbe v Bosni in Hercegovini, denimo v energetiki, vojaški industriji ali kmetijstvu?

Ko pomislim na Bosno in Hercegovino, se spomnim na film Valter brani Sarajevo, ki je bil na Kitajskem izjemno priljubljen in je Kitajcem ponudil bežen vpogled v to prelepo državo. Danes je Bosna in Hercegovina dobra prijateljica in pomembna partnerica Kitajske. Termoelektrarna Stanari je bila prvi projekt, zgrajen s sredstvi deset milijard dolarjev vredne posebne kreditne linije v okviru sodelovanja med Kitajsko in CEEC. Letos pa so kitajska podjetja dobila posel na natečaju za izgradnjo sedmega bloka termoelektrarne Tuzla, sodelovala bodo tudi v gradnji kombinirane termoelektrarne in toplarne v Zenici.

Bo gradnja avtoceste Bar–Boljare začetek tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Kitajsko in Črno goro?

Gradnja te avtoceste, ki se bo začela kmalu, je doslej največji finančni projekt v okviru posebne kreditne linije. Ta projekt je šele začetek, ki lepo ponazarja naše sodelovanje.

Beograjski most Mihajla Pupina je prvi veliki infrastrukturni projekt kitajskih podjetij v regiji. Kje Srbija še lahko pričakuje kitajske naložbe?

Vesel sem, da bom med obiskom Srbije lahko navzoč na slovesnosti zaključka del na mostu skupaj s premierjem Aleksandrom Vučićem. So pa v teku tudi drugi projekti, denimo obnova in širitev termoelektrarne Kostolac in gradnja avtoceste E763 od Obrenovca do Ljiga. Sicer pa je Srbija prijateljica Kitajske v Evropi v vseh okoliščinah. Ko se je Kitajska začela odpirati svetu in izvajati reforme, je od nekdanje Jugoslavije dobila zelo koristne nasvete. To nam je pomagalo, da znotraj svojih lastnih nacionalnih razmer najdemo pot h graditvi socializma s kitajskimi značilnostmi.