Iz Srbije je v poplavi slabih novic včeraj prišlo tudi nekaj dobrih: vodostaj reke Save ni več naraščal in je ponekod tudi upadel, notranje ministrstvo pa je sporočilo, da v državi trenutno ni kritičnih točk, ki bi zahtevale takojšnje nujno ukrepanje zaradi poplav. Vendar je vodja sektorja za izredne razmere Predrag Marić takoj dodal, da ostajajo v polni pripravljenosti. Pričakujejo namreč nov poplavni val, ko se bosta konec tedna v Beogradu združila poplavna vala na Savi in Donavi, ki se stekata prav v prestolnici.
Ponekod so včeraj hiteli popravljat nasipe, da bi preprečili nove kritične situacije. Tako je bilo v Šabcu, kjer so možnost, da jih voda prebije, ocenili na 50:50. V nekaterih mestih v Vojvodini, predvsem pa v Šidu in v Sremski Mitrovici, se je voda po poročanju srbskih medijev približala robu nasipov, a o novih večjih poplavljenih območjih ni bilo poročil. Redni protipoplavni ukrepi veljajo tudi na 84 kilometrih obrežja Donave. V Obrenovcu, najhuje prizadetem mestu, se je nadaljevala evakuacija.
Po uradnih podatkih srbskega notranjega ministrstva so doslej na vseh koncih države evakuirali 31.873 oseb. Včeraj se je v državi začelo tridnevno žalovanje za 27 umrlimi. Poplavljenih je 2260 objektov, ponekod že opravljajo dezinfekcijo in začenjajo sušiti zidove z opremo, ki jo je poslala Turčija. Poteka tudi preventivna dezinfekcija proti komarjem, nadaljuje se reševanje preživele živine in odvoz poginjene. Na kmetiji v Kušiljevu so po poročanju Kurirja rešili 738 jagenjčkov, ko je voda naglo vdrla v hlev. Včeraj pa so od tam odpeljali dva tisoč poginulih živali, ki jim niso več mogli pomagati, ko jim je voda segla čez glave.
»Če se bomo mi v Braziliji borili, kot se vi...«
Na Hrvaškem poročajo o dramatičnem položaju v vzhodni Slavoniji, kjer so včeraj reševali kraj Soljani s 1200 prebivalci blizu tromeje s Srbijo in BiH, kjer je pod vodo že več vasi. Hrvaški minister za zdravstvo Rajko Ostojić je včeraj prvič v zgodovini samostojne Hrvaške razglasil nevarnost epidemije nalezljivih bolezni na poplavljenih območjih. Ta je v vzhodni Slavoniji obiskal tudi trener hrvaške nogometne reprezentance Niko Kovač z delegacijo nogometne zveze in nekaterimi reprezentanti. »Če se bomo mi borili tako, kot se vi tukaj...« je po poročanju Jutarnjega lista dejal Kovač, ki ga prihodnji mesec čaka začetek svetovnega prvenstva v nogometu.
Iz Bosne in Hercegovine pa poročajo, da so poplave vzele dvajset življenj. Civilna zaščita je zaprosila vojsko, naj nujno pošlje okrepitve na območje občine Odžak, kamor je že v ponedeljek na prošnjo lokalnih oblasti odšla slovenska ekipa civilne zaščite za reševanje na vodi. Nujno je namreč odstraniti poginjene živali, da se preprečijo epidemije. V Prijedoru so včeraj onesposobili trinajst min, ki so jih naplavile poplave, ena pa je eksplodirala v okrožju Brćko. Tudi v BiH so začeli dezinfekcijo in deratizacijo objektov, ki jih je poplavila voda.
Pritisk vode še sedem do deset dni
Kot pravi Janez Polajnar z Agencije RS za okolje, je pritisk vode iz desnih pritokov Save (Kolubara, Drina, Una, Vrbas...), ki pritečejo iz severa BiH, zdaj popustil. »Glavne vode so tam odtekle, zdaj pa mora vsa ta voda prek Save odteči do Donave. Zdaj je ključno to, da zdržijo nasipi, saj se bo pritisk vode nadaljeval še sedem do deset dni. Med nasipi, ki so odmaknjeni od obrežja na obeh straneh reke, je razlivno območje, kamor gre lahko odvečna voda. Če pa nasip nekje popusti, se voda razlije na okoliško ravnico. Nasipi niso mladi. Zadnji rekord Save so izmerili leta 1973 in večino so jih postavili kmalu za tem, ne vedo pa natančno, v kakšnem stanju so,« je dejal Polajnar, vodja oddelka za hidrološke prognoze pri agenciji.
Kot pojasnjuje, so pri Sremu zabeležili pretok Save v višini 8000 kubičnih metrov na sekundo, kar je tisoč več od pretoka v 70. letih. Ta voda ima silno energijo, vendar pa je vodni padec Save na poplavljenih območjih relativno majhen. »Padec znaša tri metre na sto kilometrov, v Slavoniji in Sremu še manj. V Sloveniji denimo znaša 150 metrov na sto kilometrov, zato hitrost vode na poplavljenih območjih ni primerljiva s hitrostjo rek v Sloveniji. V Republiki srbski in delu Srbije smo imeli primere hitre vode, ki povzroči hudourniški tip poplav, ki lahko odnaša objekte, kakršnega poznamo tudi pri nas. Drugače je v ravninskem svetu Vojvodine, Srema in Banata, kjer so reke počasnejše in gre za tako imenovane dolinske poplave. Tam se reko omeji z nasipi, kot pri nas na Muri,« pravi Polajnar.
Dolinske poplave bi bile mogoče tudi v Beogradu, kjer pričakujejo združitev valov Save in Donave. Polajnar sicer pravi, da njegovi srbski kolegi ne pričakujejo poplav v prestolnici, ker mesto vendarle leži nekoliko višje. »Huje pa je lahko pred in po Beogradu, tam je možnost večjih poplav. Zato so v Srbiji začeli spuščati vodo iz umetnega akumulacijskega jezera pri Đerdapu,« je dejal Polajnar. Omenjeno jezero je dolgo sto kilometrov in široko do osem kilometrov in leži 180 kilometrov južneje od Beograda na Donavi. Z njegovim znižanjem za nekaj metrov bi ublažili tok, ki prihaja, saj bo ta tako lahko polnil jezero do zdajšnje ravni, kar bo tudi zmanjšalo pritisk na Donavo višje v toku.
Minister jezen in razočaran
V Srbijo in BiH ter tudi na Hrvaško se še naprej steka človekoljubna pomoč, včasih pa še vedno pride do zapletov. Včeraj se je to na meji z BiH očitno zgodilo tudi s pomočjo Rdečega križa, Karitasa in še nekaterih organizacij, ki jo je prevažala Slovenska vojska. »Če tovornjaki (Slovenske vojske), polni humanitarne pomoči, že dve uri stojijo na bosanski carini, si lahko predstavljam, kako je ostalim!« je včeraj zjutraj na twitterju zapisal obrambni minister Roman Jakič. »Jezen in razočaran,« je dodal. Nato je zapisal, da je konvoj prestopil mejo, potem ko je po telefonu govoril z obrambnim ministrom BiH.
Pred tem je imel v torek težave s prestopom meje konvoj s pomočjo humanitarnega društva Adra Slovenija, ki se je po pomoč obrnil na vlado in urad predsednika države. Pošiljko so potem spravili čez mejo, nato pa se je včeraj začel nov zaplet s Srbijo. Ta naj ne bi dovolila, da so v humanitarni pomoči riž, rabljena obutev (ker je ni mogoče dezinficirati), otroška hrana (razen suha, denimo čokolešnik ali čokolino), mesni in mečni izdelki. »Zdaj s tovornjakov za konvoj za Srbijo zlagamo te izdelke,« je dejala predsednica društva Adra Slovenija Maja Ahac, medtem ko so v srbskem špediterskem podjetju Baj, ki sproti spremlja spremembe predpisov, povedali, da denimo z rižem, ki je trajnejši izdelek, ni težav...
Zapleti morda niti niso neobičajni glede na res veliko količino pomoči, ki v prizadete države prihaja z vseh koncev in poraja tudi bojazni pred tihotapljenjem. V BiH je denimo prispel konvoj s slovenskimi zdravili, pripravljen pa je še eden s hrano, higienskimi pripomočki in ustekleničeno vodo.