»Katoliki na Hrvaškem so prepričljivo zmagali,« je rezultat nedeljskega družinskega referenduma ocenila nemška tiskovna agencija DPA. Nemški mediji so nasploh zasluge za vpis edino možne zakonske skupnosti med moškim in žensko v hrvaško ustavo pripisali Cerkvi, Bobert Mappes - Niediek pa je v svojem komentarju v Berliner Zeitungu povlekel še paralele z nekdanjim jugoslovanskim komunističnim sistemom.
»Za časa komunizma so bili tamkajšnji zakoni pogosto liberalnejši kot na Zahodu in tudi med državljani je bilo verjetno več tolerance kot v malomeščanski Evropi. Hrvaška je bila do nedavna zahod vzhoda, odkar je vstopila v EU, pa je postala vzhod zahoda in očitno hoče to vlogo dosledno igrati,« piše Mappes - Niediek in citira tiste, ki zatrjujejo, da se naša jugovzhodna soseda s svojo homofobijo uvršča v isto skupino z Belorusijo, Madžarsko in Srbijo.
Betoniranje neokonservativizma
V tej smeri referendumski rezultat komentirajo tudi hrvaški intelektualci. »S Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo bo država ostala v vzhodnem krilu EU. To samo po sebi ni tragično, betonira pa neki odnos. Simbolično se kaže ta katoliška, konservativna narava hrvaške družbe in to, da se k tistemu, kar imamo za liberalno in levo usmerjeno, obrača le tretjina prebivalstva. Nič se ne bo spremenilo, samo simbolični pritisk bo večji, to pa lahko pomeni še več udarcev,« je za Hino razglabljal politični komentator Žarko Puhovski. Po njegovem mnenju je do spornega referenduma prišlo, ker Zoran Milanović ni hotel o njem povprašati ustavnega sodišča, za »katerega trmasti premier tako misli, da bi ga bilo treba ukiniti«, dobra novica pa je, da bo vlada tudi zaradi poraza na njem prišla na dan s celovito različico zakona o registriranih partnerstvih, ki bo za istospolne zveze boljša, kot bi bila prej.
Sociologinja Branka Galić pripisuje referendumski rezultat hrvaškemu zaostajanju za sodobnimi svetovnimi trendi, tradicionalizmu in tudi zaplankanosti. Da to ne velja za celotno državo, sta po njenem mnenju pokazali Istra in Primorsko-goranjska županija z glasovanjem proti ustavnemu določanju zakonske skupnosti, hkrati pa je prepričana, da se bo trend neokonservativizma na Hrvaškem nadaljeval v prihodnje in se financiral iz istih virov. Galićeva dodaja, da pri teh političnih odločitvah iz sence vlada Cerkev in da so možni referendumi še o drugih podobnih vprašanjih, na primer splavu in umetni oploditvi.
Samo pritisk z desne bo večji
Hrvaški analitiki se strinjajo, da izid referenduma, šele tretjega v samostojni Hrvaški in z najnižjo, le 37,9-odstotno volilno udeležbo (referenduma o samostojnosti države se jih je udeležilo 83,5 odstotka, o vstopu v EU pa 43,5 odstotka), ne bo vplival na življenje državljanov, bo pa premešal politične karte. Pričakovati je namreč, da se bo posledično vladajoča levica pomaknila še bolj levo, opozicijska HDZ bo zapolnila sredino, okrepila pa se bo desnica, ki je na nedeljskem ljudskem glasovanju preizkušala tudi svoj vpliv in moč. S tem se je strinjala v svojem poročilu, ki so ga povzeli mnogi svetovni mediji, tudi agencija AP. Zapisala je namreč, da »rezultati referenduma kažejo, da so se desničarske in konservativne sile na Hrvaškem okrepile kot posledica globoke gospodarske krize in visoke nezaposlenosti«.
Da bo referendum o definiciji zakonske skupnosti na koncu sosede stal mnogo več kot 48 milijonov kun, kolikor jih je bilo porabljenih za njegovo izvedbo, pa ugotavlja agencija Bloomberg. Ker navzven Hrvaška pošilja sporočilo, da je homofobna država, se je znašla na črnem seznamu gejevskih organizacij kot turistična destinacija. To je potrdil tudi Paul Barne iz Gay European Travel Association (GETA), ko je dejal, da bodo vsi mediji, ki podpirajo prizadevanja istospolnih partnerjev, pozvali k bojkotu hrvaškega turizma, tudi znance in prijatelje gejevskih in lezbičnih parov.
Večina Hrvatov ni razmišljala niti o posledicah niti o samem referendumskem vprašanju, saj se glasovanja ni udeležila. Od slabega poldrugega milijona, kolikor jih je prišlo na volišča, pa jih je ustavno definicijo raznospolne zakonske zveze podprlo 946.433. Da se Hrvaški bliža še en sporen referendum, pa je včeraj sporočil Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja, ki je zbral več kot potrebnih 450.000 podpisov za razpis referenduma o spremembi ustavnega zakona o pravicah nacionalnih manjšin. Koliko natančno jih je, pa bodo sporočili jutri.