Tako nam je ministrstvo za kmetijstvo in okolje ponudilo »tehnološka priporočila za zmanjševanje občutljivosti kmetijske proizvodnje na sušo«. Namen je morda dober, ampak tako poročilo kmetu, ki z vsakim dnevom izgublja pridelek in ne ve, kako naprej, zveni rahlo cinično. Tak način reševanja je podoben situaciji, ko bi dehidriranemu maratoncu ponudili aspirin. Ker ne bi dosegli pravega učinka, bi za naslednjo sezono najeli Srđana Đorđevića, da bi maratonca privadil na tek z manj ali celo brez vode. Ker tudi to ne bi obrodilo sadov, bi nazadnje zamenjali maratonca, saj Etiopijci in Kenijci spijejo manj vode.
Drage gospe in gospodje strategi ter odločevalci, kaj ko bi maratoncu ponudili kozarec vode? Kaj ko bi v Sloveniji začeli gradnjo zadrževalnikov in zbiralnikov vode, od mikro- do makrovelikosti? Kaj ko bi poenostavili način uporabe vode v kmetijske namene? Zakaj?
Za ilustracijo poglejmo zgodbo iz Vipavske doline: Joško s Ceste in njegova žena Fani iz Sela sta letos obupano zrla v svoje njive koruze. Vsa polja so prav blizu reke Vipave, ampak do vode zaradi vseh možnih ovir birokratov in nesposobnosti države ne moreta. Zato bosta verjetno koruzo kupila pri Giovanniju iz Fare d'Isonzo (Italija), ki svoja polja namaka prav z isto reko Vipavo. Pravzaprav bo Giovanni Jošku in Fani v koruzi prodal relativno velik delež njune vode oziroma vode, ki je stekla mimo njunih hiš! Je pa Fani natisnila tehnološka priporočila za zmanjševanje občutljivosti kmetijske proizvodnje na sušo.
