Predstave najboljšega kolesarja na svetu vzamejo sapo vsakemu ljubitelju kolesarstva, tudi tistim, ki v tem športu delujejo že dlje časa in so ali so bili morda celo sami profesionalni kolesarji. Tadej Pogačar je na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih prikazal predstavi za kolesarsko zgodovino. Lanski napad dobrih sto kilometrov pred ciljem je celo sam označil za neumnost s srečnim koncem, letos je tovrstni napad načrtoval. »Trasa je sama po sebi ponujala priložnost za nekaj takega,« je po novi fascinantni predstavi dejal Tadej Pogačar.
Njegove predstave na noge spravljajo navijače po vsem svetu, nekoliko več sivih las pa povzročajo ljudem, ki so tesno povezani s kolesarskim športom. »Seveda delavci v kolesarstvu učimo mlade, da je potrebno poskušati s pobegom. A dejstvo je, da so ti v sodobnem kolesarstvu vse manj uspešni. Po drugi strani pa je tako, da če uspeš enkrat od dvajsetih poskusov, je to že zelo dobro,« nam je dejal nekdanji kolesar Jure Zrimšek, ki danes deluje tudi pri novomeškem moštvu Adria Mobil. »Da napadeš sto kilometrov pred ciljem in to ponoviš večkrat, ni zapisano v nobeni kolesarski knjigi. To si lahko privošči le Tadej Pogačar, ki je trenutno pač z naskokom najboljši kolesar na svetu,« dodaja 43-letnik. »Nekaj podobnega lahko izvede le še Remco Evenepoel, ki je tudi že večkrat prišel do cilja z uspešnim dolgim samostojnim pobegom. To sta trenutno najboljša kolesarja na svetu,« ima Zrimšek obilico spoštovanja tudi to Pogijevega največjega tekmeca, ki je tudi v Ruandi zasedel drugo mesto.
Roglič je pomemben del ekipe
Izjemen napad daleč od ciljne črte v teoriji vrata na stežaj do dobrega rezultata odpira tudi ostalim članom slovenske izbrane vrste. Tako lani v Zürichu kot letos v Kigaliju je do cilja prišel le Primož Roglič. V obeh primerih je drugi slovenski kolesarski šampion ostal daleč od odličja, a Zrimšek njegovih nastopov ne vidi kot razočaranje.
»Primož je zelo pomemben člen te ekipe. Njegova prisotnost v drugi skupini pomaga tudi Tadeju v ospredju. Vsi v pelotonu se namreč zavedajo, kdo Primož Roglič je, zato morajo tudi nanj paziti. Drugi na takšen način ne vlečejo na vso moč, saj vedo, da bi jih nato lahko premagal ravno on,« v izjemne kolesarske sposobnosti zasavskega orla še vedno verjame Jure Zrimšek. »Kot je rekel sam, je tudi v nedeljo odpeljal zelo dobro dirko, le na koncu ga je malo zmanjkalo. Še vedno je bil enajsti in to po zelo dolgi tekmovalni odsotnosti,« je še pripomnil.
Trase se ni dalo speljati drugače
Po koncu prvenstva v Ruandi se veliko govori tudi o sami trasi na prvenstvu. Kolesarji so v 267 kilometrih premagali 5500 višinskih metrov, kar je progo v Kigaliju naredilo za najtežjo v zgodovini prvenstev. »Najtežja dirka v moji karieri. Šlo je za golo preživetje,« je dejal šesti Italijan Giulio Ciccone. Mnenje z njim je delil tudi Britanec Tom Pidcock: »Dirka, na kateri sem užival najmanj v svojem življenju. Povsem sem eksplodiral in komaj prišel do cilja.« Nekaj podobnega pa je dejal tudi Primož Roglič. »Utrujen sem,« je bil kratek v svojem slogu in tudi sam ostal brez besed ob novi bravurozni predstavi reprezentančnega kolega.
»Očitno je bilo tako, da trase niso mogli speljati drugače. Že na samem začetku so začeli z mestnim krogom, ki je bil zelo zahteven. Zato je na cilj prišlo tako malo kolesarjev. Ampak sodeč po videnem, organizatorjem kaj drugega ni ostalo, saj je celotna pokrajina taka,« nad traso ni imel pripomb Jure Zrimšek.
