To zdaj težko rečem. Upala sem, da se bo nekako poklopilo za polfinale in deseterico, a se na koncu ni. Nisem pričakovala tako zahtevne trase, kar se je na koncu odražalo tudi po razpletu med najboljšimi. Sicer smo o tem novem prizorišču videli skice in profil pred Tourom, a šele s tekom na progi jo je mogoče dobro spoznati. Preračunavanje o smislu nastopa prej ni bilo mogoče.
Kje so se odražale te posebnosti?Randallova je zmagala s velikansko prednostjo skoraj devetih sekund, kar do zdaj ne pomnim. Ob tem je bil sneg relativno hiter. Svoje je verjetno naredila tudi velika nadmorska višina, ki so je nekateri le bolj vajeni. To je bil pač sprint za tiste, ki dobro tečejo tudi na distanci. Na taki progi bi bila sposobna konkurirati le ob zares vrhunski formi. Ker pa nisem, me je zabilo in odžagalo. V drugem delu četrtfinala sem plačala davek.
Na Touru ste sodelovali že sedmič. Kaj se je v tem obdobju spremenilo? Petter Northug se vozi s svojim avtobusom. Kaj je še videti?Vsako leto je bolj videti, kdo ima veliko več denarja. Ni samo Northugov avtobus, bivalnike imajo tudi Švedi in Kanadčani. Servisne tovornjake imajo tudi že Italijani, Nemci in Švicarji. Tour ni samo tisto, kar se dogaja v smučini. Velike ekipe imajo prednost. Vsako leto je nekaj novega in ti bolj na široko odpre oči.
Kraj Tschierv pod prelazom Stelvio je novo prizorišče. Kulisa je bila kot nalašč za čakanje na leto 2013?To je bil najlepši del vsega na tem Touru. Ko smo se vozili v švicarske gore iz meglenega, vetrovnega in deževnega Oberhofa, se teh lepot ob jasni noči z luno kar nismo mogle nagledati. Tudi zbudili smo se v sončno jutro z veliko snega. Glede na snežne razmere doma bi ostala kar tukaj. Imajo ogromno tekaških prog. Ti kraji, mimogrede odcep za prelaz Stelvio je kilometer od hotela, so mi sicer že dolgo pri srcu, saj sem na drugi strani teh gora v dolini Sonca (Val di Sole, op. p.) postala svetovna prvakinja med mlajšimi članicami.