Ko je bila še ona v smučini, je pri Vesni vedno videla iskrice v pristopu, borbenosti, napadalnosti, nepopustljivosti. Ne samo v smučini, tudi v njenih očeh. Tako je rekla. Kot verjetno veste, bivša in sedanja kapetanka se zaradi starega iskrenja bolj malo pogovarjata. Torej, Petra je o Vesni želela izvedeti tisto, kar loči povprečneže od zmagovalcev. Ali lovce od nabiralcev jagod.
Priznam, kraljici nisem veliko odgovarjal. Ritem je bil za razmislek prehud. Davos je dal odgovor. Vesna Fabjan se je vrnila z iskricami in samozavestjo. Besničanka je bila željna uspeha, tekla je taktično preudarno in udarno, suvereno v iskanju najboljše linije in najboljšega položaja v skupini. Tisto, kar je pogrešala Petra. Na zmagovitem prestolu Davosa je sicer ni nadomestila, kraljici Marit Bjoergen in Kikkan Randall sta bili čez zadnjo prelomnico močnejši in nepremagljivi. V tem elementu vzdržljivosti Besničanka pač nima danosti, še posebno na tako težki progi na veliki nadmorski višini. A upanje za drugačen potek ostaja, tudi za Soči.
In Davos je 50 dni pred olimpijskimi igrami prinesel še en preobrat. Seveda glede potnic na igre, ki jih bo v častni vlogi vodila prav Petra. Če se je pred enim tednom, ko je štafeta zgolj za eno mesto zgrešila slovensko normo, zdelo kot odpeljani vlak, je v Davosu pripeljal avtobus. Normo imajo z Alenko Čebašek že tri tekačice, dovolj za izpolnjen pogoj tudi za štafeto. Ob tem imata kot potencialni četrti potnici maratonka Barbara Jezeršek in iskriva mladenka Nika Razinger delno izpolnjene (zapletene) kriterije. In tu se že začenja notranji boj. Morda bo prostor za vseh pet. A iskrico v očeh, o kateri govori Petra, ima tudi Anamarija Lampič, ki bo dobila priložnost v Asiagu prihodnji teden. Torej šesta. No, to pa je nova tema. Bo treba s Petro še kakšen krog.
