V Saporu so zmagovalcu Prevcu v čast predvajali slovensko državno himno Zdravljico, na drugem mestu mu je družbo delal Damjan. Slovenski smučarski skakalci so po današnjem velikem uspehu v Saporu zbrali 36 posamičnih zmag na tekmah svetovnega pokala. Tudi 35. posamično zmago za slovenske skoke je dosegel Prevc, ki je 12. januarja zmagal na letalnici na Kulmu. Z zmago pa je oblekel tudi rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala, pred Poljakom Kamilom Stochom ima 11 točk prednosti, prednost pa lahko še okrepi po še drugi tekmi v Saporu, kamor se Prevčevi neposredni tekmeci niso odpravili. Tretji, Avstrijec Gregor Schlierenzauer, za Prevcem zaostaja 62 točk.

Takšni dosežki nam vsem vlijejo samozaupanje

»Tekma se mi je zelo dobro izšla, naredil sem tehnično dva zelo dobra skoka, povsem sem bil zbran, kar je tudi moj cilj, da poskušam to kar imam še izboljšati in utrditi. Trenutno se zima odvija po načrtih, sicer mislim, da bi vsi rajši videli, da bi imel to formo že celo sezono, a, kar je bilo, se ne da več popraviti, smo, kjer smo. Res je, da je bila konkurenca na tekmi okrnjena, ampak vedno je treba za dober rezultat prikazati zelo dobre skoke. Sigurno je zelo dobro, da cela ekipa stopnjuje nastope, Jernej je imel dva zelo dobra skoka, Robi je prav tako imel zelo dobra skoka, čeprav je imel ob prvem nekaj smole z razmerami. Mislim, da gre za dosežke, ki vlijejo samozaupanje vsem, tako tekmovalcem kot trenerjem in celi podporni ekipi, da gremo lahko bolj mirne glave spat,« je po zmagoslavju razmišljal 21-letni Prevc.

Najlepše, kar se ti lahko zgodi

Smejalo se je tudi Damjanu, saj se zaveda, da stati na stopničkah ni kar tako, pred Saporom je bil na posamični tekmi drugi leta 2008 v Willingenu: »Ne, sploh ne. Je že kar nekaj časa minilo od takrat, kar sem bil nazadnje posamezno v svetovnem pokalu na stopničkah. Sem zelo zadovoljen, da se je ves moj trud in trdo delo tako poplačalo. To je res najlepše, kar se lahko zgodi. To res ni nekaj, kar bi se dalo zelo enostavno ponoviti, danes smo bili zelo močni kot ekipa, v bistvu je tako še bolj luštno skakati, ker vidiš, da so vsi fantje zadovoljni in je potem še lažje vse skupaj.«

Z načrti v Sočiju se še ne obremenjuje: »Skoki so pač tak šport, da je treba vedno gledati iz tekme v tekmo, biti zbran na posamezen dan, edino tako lahko potem funkcioniraš na najvišji ravni.«

Tekma je bila težka

Glavni trener slovenske moške ekipe v smučarskih skokih Goran Janus je prepričan, da kljub okrnjeni konkurenci tekma ni bila niti najmanj lahka: »Tekma je bila težka. V prvi seriji smo videli tri različne polčase, veter je nenehno spreminjal jakost, zadnji skakalci niti nismo imeli take sreče. Vsekakor gre za lep ekipni uspeh, Peter je prevzel rumeno majico, ekipno smo napredovali na tretje mesto v skupnem seštevku, bi pa fantom čestital, ker so zelo dobro skakali. Vesel sem, da smo naredili rezultat kakršen smo, to je to, jutri pa je nova tekma, vetrovno bo.« S prihodnjimi tekmami se pretirano ne obremenjuje: »Bomo videli, v Willingen bodo prišle vse nacije in v bistvu se je treba prepustiti.«

Uspešno so nastopili tudi drugi slovenski skakalci. Nejc Dežman je bil sedmi, Tomaž Naglič 12., Robert Hrgota 18., Jurij Tepeš pa 29.