»Zgodovinska novinarska konferenca po zgodovinskem uspehu na odprtem državnem prvenstvu Slovenije na Japonskem,« je bil uvodni stavek tiskovnega predstavnika Smučarske zveze Slovenije Tomija Trbovca. Selektorja Gorana Janusa je presenetil s fotografijo z Japonskega, na kateri je skupaj z junaki trojne zmage, ki so tokrat najprej prejeli rože, zraven pa po tradiciji razrezali dve torti in odprli pet steklenic šampanjca.
»Še veliko je prostora za nove zgodovinske dosežke,« je dejal Goran Janus, ko je skupaj s svojo vidno utrujenimi zračnimi bojevniki stopil v smučarsko palačo v Podutiku. »Ob trojni zmagi sem se spomnil na dogodek pred štirimi leti, ko sem enak uspeh dosegel v celinskem pokalu. Ob super skokih fantov sem užival. Zdaj nas čaka vložek treninga, nato pa 1000 kilometrov dolga pot v Willingen, kjer računam, da bo glede na to, da je skakalnica zelo velika, raven skokov dvignil tudi Tepeš. Hvala je v Planici pridno treniral, obenem pa testiral drese, smuči in čevlje. Kaj je naredil v tem času, ko smo bili preostali na Japonskem, bo pokazal tekma v Willingenu,« je končal Janus.
V središču zanimanja je bil nosilec rumene majice Peter Prevc, ki sploh še ne ve, na katero mesto jo postavil, potem ko je bila sinoči še v torbi med kupom drugih oblačil. »Doslej sem iz ozadja spremljal, ko so drugi oblačili rumeno majico. Ni bilo samoumevno, da si jo izborim, ampak se je bilo treba zelo potruditi in dobro skočiti,« je priznal Peter Prevc, ki pravi, de je utrujenost po dolgi poti manjša, če domov prihajaš s tekmovalnim uspehom.
Na letalu je v turističnem razredu sedel, gledal televizijo, jedel in spal. »Ko sem gledal tiste, ki so malo močnejši kot mi skakalci, jim glava ne opleta tako zelo kot nam, ker jo lahko nekam naslonijo. Šele v naslednjih dneh bom videl, ali sta dolga pot in časovna razlika pustila posledice. V Saporu nisem imel težav, ker sem takoj ujel japonski ritem življenja ne glede na osemurno časovno razliko. Po zmagi so bile obveznosti enake kot v Evropi, le novinarjev je bilo še več. Bil pa je šok ob pogledu v iztek. V Zakopanah je bilo 40.000 ljudi in še ogromno nepreštetih, v Saporu pa le 500 gledalcev. Zato sem se moral zelo potruditi, da sem se uravnal na tekmovalni pritisk,« je dodal Prevc, kateremu je naslednja postaja v Willingenu zelo všeč. Tam se mu je forma običajno začela dvigovati in upa, da bo tudi letos tako. »Forma se še lahko dvigne. Da bom dobil še višje ocene od sodnikov, se bom moral še bolj potruditi z lepšim doskokom,« je končal Prevc. Posebej je poudaril, da o olimpijskih igrah sploh še ne razmišlja, niti ga ne zanima, kaj se dogaja v drugih reprezentancah.
Jernej Damjan, ki ga je že v Podutiku pričakala žena Taya, doživlja pravo eksplozijo uspehov. Njegova forma raste že tri tedne, vedno bolj uživa v skokih. Je v takšni formi, da sploh ni pomembno, kje skače. V Saporu doslej ni bil posebno uspešen, pa je dosegel zgodovinsko zmago. Popolno razbremenitev je doživel, ko si je na Poljskem zagotovil olimpijsko vozovnico. »Vedno se mučim do konca, da nekaj dosežem. Nikoli ni lahko. Ritem je tako hud, da se bodo vsi uspehi zlili v moje možgane šele po koncu sezone. Vso pot domov sem razmišljal, kako si bom organiziral dva dni, ko bomo doma. Na Japonskem mi je tako všeč, da je to že skoraj moja druga domovina. Čeprav smo bili na tekmah, sem imel občutek, kot da bi šel na dopust,« je bil po tradiciji nasmejan Jernej Damjan, ki si je še posebno zapomnil čestitko nekdanjega osebnega finskega trenerja Nikkole. Dobil je toliko čestitk, da jih sploh ni štel: na twitterju jih je bilo 300, vsaj 50 sporočil SMS, facebooka pa sploh ni gledal. Za olimpijski nastop bo dobil nove smuči. Vsi skakalci bodo morali v Sočiju obleči nove drese, saj s trenutnimi ne smejo tekmovati, ker so polepljeni z reklamami.
Robert Kranjec je izredno ponosen, da je bil del zgodovinske trojne zmage, ki bo zapisana za vselej ne glede na okrnjeno konkurenco. »Končno sem dobre skoke realiziral na tekmi, predvsem pa v finalu stopnjeval kakovost, potem ko sem v preteklosti delal napake,« je povedal Robert Kranjec.
