Med tistimi športnicami, športniki, trenerji in vsemi drugimi člani olimpijske reprezentance Slovenije, ki so prišli v Veliko dvorano Grand hotela Union v Ljubljani, je bil najbolj oblegan selektor hokejske reprezentance Matjaž Kopitar. Novinarji elektronskih in tiskanih medijev so čakali in mencali v vrsti, da so prišli do kratke izjave ali daljšega pogovora. Njegov pomočnik Nik Zupančič je vseskozi v stiku s 25 hokejskimi reprezentanti. Nemudoma reagira s telefonskim klicem, sporočilom SMS ali elektronsko pošto, če kdo ne zaigra le na eni tekmi. Obenem v klepetu dobesedno izstreli statistiko za posameznega igralca, med katerimi izstopa sedem tekem brez prejetega gola vratar Robert Kristan na Slovaškem.

Jože Kovač, vodja hokejske vrste, je edini v 37-članski hokejski odpravi (25 igralcev in 12 spremljevalcev), ki že ima olimpijske izkušnje, saj je bil pred 30 leti član jugoslovanske reprezentance na OI v Sarajevu, zato ničesar ne prepušča naključju. »Priznam, da me pomalem že trese mrzlica olimpijskega nastopa. Hokejski turnir bo spektakularen, slovenski fantje se bodo potrudili po najboljših močeh, saj so z igranjem v tujini postali izkušenejši in dozoreli kot osebnosti. Če se bo ponudila najmanjša priložnost za presenečenje, jo bomo izkoristili,« je povedal nekdanji vrhunski branilec Jože Kovač.

Smučarska tekačica Katja Višnar je najbolj na trnih zaradi negotovosti, ali bo v Sočiju nastopil izvoljenec njenega srca Ola Vigen Hattestad. V norveški ekipi je konkurenca izjemno ostra in čeprav je zmagal na norveškem državnem prvenstvu v sprintu, še vedno nima zagotovila, da bo občutil olimpijski duh Sočija. »Meni bi veliko pomenilo, če bo tekmoval, saj sva vseskozi skupaj trenirala za isti cilj. Včasih je za njegov nasvet dovolj že ena beseda, stavek ali le pogled,« je dejala Katja Višnar.

Tekaški in biatlonski tabor sta se oddahnila, saj je bila uslišana njihova želja po največjem možnem številu serviserjev, katerih odločitve za pravilno kombinacijo smuči in maž so včasih najpomembnejše na poti do uspeha ali neuspeha. Biatlonec Janez Marič bo z 38 leti najstarejši slovenski olimpijec v Sočiju in tudi med najbolj izkušenimi, saj bodo to zanj četrte OI. »Soči so igre, ki jih pričakujem najbolj mirno med vsemi. Ker ni velikih pričakovanj, jih jemlje precej bolj sproščeno kot prejšnje tri,« je priznal Janez Marič iz Bohinja, ki je zaradi bolezni (borelija) moral iti korak po korak in si skozi tekme nižjega ranga izboriti nastop v svetovnem pokalu in olimpijski reprezentanci. »Ni mi bilo pod častjo, da sem tekmoval v pokalu IBU. Delal sem majhne korake in nihče mi ne more ničesar očitati. Izpad treninga zaradi borelije ni bil kritičen, saj sem takoj začel jemati antibiotike. Večje skrbi mi povzročajo težave s hrbtom, ki so posledica trčenja v Ruhpoldingu. Nikakor jih ne uspem odpraviti, zato lahko tečem le s pomočjo protibolečinskih tablet in številnih terapij,« je bil odkrit Marič, ki je očitno dobri duh za Jakova Faka. Ko sta sostanovalca na tekmovanjih in treningih, Fak osvaja kolajne in se uvršča na stopničke. »S tem se nočem hvaliti. To je zgodba iz lanske sezone, ni pa dvoma, da je Jakov super cimer, s katerim se odlično ujameva, čeprav je razlika med nama 12 let,« je končal Marič.

Prvi del vodstva slovenske olimpijske odprave bo v Soči odpotoval v soboto, da bo poskrbel za vso logistiko. Glavnina športnikov bo v Rusijo odletela v torek, 4. februarja. Poseben zalogaj je tudi prevoz nekaj ton opreme, saj je imajo športniki zaradi narave dela precej več, kot je prostora v prtljažniku na enem letalu.