Kljub temu da imajo skakalci za minulo sezono veljavne pogodbe – mimogrede, Ulaga ni bil njihov podpisnik – jih je predsednik obvestil, da SZS nima dovolj denarja, da bi v celoti poravnala dogovorjene in podpisane obveznosti do njih. Čeprav so si fantje pošteno in z garaškim delom prislužili denarne nagrade v minuli zimi, jim jih bo zveza za uvrstitve na zmagovalne stopničke izplačala v celoti, za preostale uvrstitve pa 50 odstotkov manj, kot je zapisano v pogodbah.
Rezultatsko odlična minula sezona je hitro spraznila denarni žakelj, namenjen nagradam. To, da tisti, ki so zadolženi za nabiranje denarja, niso znali (zmogli) unovčiti tekmovalnih dosežkov in odpreti sponzorskih pipic, je kljub težkim časom za tovrstno početje lahko tudi dokaz, da svojega dela ne opravljajo najbolje. In potem je seveda najlažje udariti po žepih »neposredne proizvajalce«, ki so svoj pogodbeni delež izpeljali, a zanj večinoma niso ali ne bodo prejeli zasluženih denarnih nagrad. Poleg tega je bil proračun nordijcev v zadnji zimi presežen za okoli deset odstotkov (okoli 250.000 evrov), kar še dodatno otežuje finančno bilanco in celotno izplačilo nagrad.
Vsekakor držijo trditve predsednika Ulage, da SZS skakalcem zagotavlja dobre pogoje za treninge in tekmovanja (prevozi, nastanitve...), da jih ima veliko državne službe, da imajo možnost zaslužka na tekmah in tekmovanjih, da lahko imajo svoje pokrovitelje, da jim ob uspehih ni treba dela denarja dati zvezi... Njegov namen, da plačuje le tekmovalno »špico« (beri: samo vrhunski dosežek na svetovni ravni), je pravi: zgolj najboljši bodo zaslužili, drugi pa se bodo morali za svoje rekreativno-turistične dosežke zadovoljiti z drobižem ali še z njim ne. Kajti tudi sponzorji so pripravljeni vlagati in plačevati le najboljše, za druge pa denarja ni in ga tudi ne bo.
A nezanemarljivo ni niti dejstvo, da skakalci pod novim predsednikom še nimajo pogodb za prihajajočo sezono. Lani v tem času so imeli v rokah vsaj osnutek, čeprav sprva z njim niso bili zadovoljni, a sta nasprotni strani kasneje le našli kompromisno rešitev, letos menda nimajo še niti tega. Toda to po drugi strani niti ni pomembno, kajti pojavlja še vprašanje, ali se ne bo tudi po koncu nove sezone pojavila zdaj že stara bolezen – da so pogodbe bolj ali manj le mrtva črka na papirju. Če bodo zadeve šle v tej smeri, se lahko kmalu zgodi, da bodo morali tudi skakalci, tako kot precej manj uspešni alpski smučarji, sami prispevati denar ter plačevati, da bodo lahko šli na priprave, trenirali, potovali in nastopali za barve samostojne Slovenije.