Schemppu so ure najprej namerile tri desetinke sekunde boljši čas. Ker je ciljno črto prečkal skupaj s Čehom Slesingerjem, so časomerilci opravili korekcijo in salomonsko všečno večtisočglavemu občinstvu čas izenačili z domačim italijanskim junakom Hoferjem.
Več srčnega naboja ima zgodba 26-letnega biatlonca iz Mrkopalja, vendar je ob vsem ostal skromen. V iskanju športne popolnosti je nastop ocenil kot le – prav dober. »Poznalo se je, da nisem imel dovolj moči tako v smučini kot na strelišču. Za zadnjo tarčo sem se zelo trudil, a žal zgrešil. Le delček zbranosti, pa bi šlo lažje,« je opisal. Vedoč, da težave ne bodo izginile v hipu. V svojem šampionskem pristopu je prepričan, da je tekma najboljša terapija.
»Sanjsko, če vemo, kakšen je bil pred dvema dnevoma,« je navdušil trenerja Uroša Velepca. »Takih, kot je Jakov, da bi šli v takem stanju na start, je tudi v svetovni karavani zelo zelo malo. Razen najbolj trmastih posameznikov nihče ne bi tvegal. Potem pa še po tekmi reče, da ni najbolje tekel, čeprav je bil med petnajsterico najhitrejših v smučini v ne najbolj idealnih pogojih. Tako je le še enkrat dokazal, da je fenomen. Neverjeten je,« je bil navdušen Velepec, medtem ko ga je videl, kako instinktivno dobro si je določal ritem teka. Ob tem razen solidne tekaške forme Klemena Bauerja in Janeza Mariča ter nekaj več življenja pri Petru Doklu ni imel kaj hvaliti. Na strelišču so ga našteti preveč »biksali«.
Za nameček ima Fak, tako kot tudi Teja Gregorin, za današnjo zasledovalno tekmo sijajno izhodišče. A za trenerja Uroša Velepca to niso sladke skrbi. Tridnevni spored, potem ko je v nedeljo na programu še štafetna tekma, bi lahko favoritu za največje dosežke v Sočiju prinesel več škode kot koristi. »Skrbi me. Zelo. Jakov pravi, da se bo najedel ter naspal in bo v redu. A ne bi bilo nobene škode, če bi tekmo tudi izpustil. Predvsem upam, da se bo Jakov po svojem instinktu tudi sam znal dobro odločiti. Sam kot trener ne morem reči, da ne sme na start, če je tu in rad tekmuje. Lahko le svetujem in predlagam. Strelišče ima navsezadnje drugačno lego, kot je v Sočiju, in v tem pogledu tekme ne prinašajo boljše prilagodljivosti za Soči,« razmišlja Velepec. Pripravljen je, da za nedeljsko štafetno preizkušnjo, ko bodo znova na startu tudi dekleta (Andreja Mali, Teja Gregorin, Anja Eržen, Urška Poje), Slovenija nastopi brez najboljšega biatlonca, saj bi s tekem v Ruhpoldingu prišel rezervist Lenart Oblak.
Ob vsem sneženju in spreminjanju tekmovalnih razmer je v slovenskem taboru še bolj v ospredju razmišljanje, kako se bodo v takih okoliščinah znašli v Sočiju. Ker je tudi od številčnosti biatlonske zasedbe (štirje ali pet biatloncev) odvisno število spremljevalcev, se Uroš Velepec glede na trenutna premetavanja boji, da bodo prikrajšani še za enega serviserja. »Med tem, ali bomo lahko odšli z dvema ali tremi serviserji, je velika razlika. Na tekmah svetovnega pokala vedno pomagam tretjemu, da opraviva glavno testiranje. Vedno testirava v paru, ker le tako lahko natančno izbereva boljše. Ne predstavljam si, kako bi to lahko delal sam ali da bi bil v servisni kabini le eden. Le s tremi serviserji bi imeli primerljivo dobre pogoje za delo, kot jih imamo za tekme svetovnega pokala,« je ena od skrbi Uroša Velepca za niz dvanajstih tekem na OI.
