Danes je bilo manj pritiska. Biatlon je pokazal obe plati. Čim več se želim naučiti iz svojih napak. Hitro se učim. Bistveno je, da se hitro odzivam tudi na dogajanja, ki niso vnaprej načrtovana in pričakovana. To ni tako samoumevno, med mano in denimo zmagovalcem Birnbacherjem je šest let razlike. In ko bom v njegovih letih, mi bo lažje.
V soboto ste prvič nastopili s štartno številko ena.Nisem bil preobremenjen z novo vlogo. Tudi do prvega streljanja je vse potekalo, kot sem predvideval, da me Emil in Martin v smučini ne bosta prehitevala. S kazenskim krogom pa se je takoj vse spremenilo in bil sem že v vlogi lovca. Potem se je na drugem postanku še Ondrej Moravec dotaknil mojih smuči in strel je šel v belo. Zbranost je padla. V želji nadoknaditi zaostanek in popraviti zapravljeno pa sem pretiraval, še več tvegal in to plačal. Dobro, da sem se vsaj za zadnje streljanje zbral in zadel. A to je bila dobra šola.
Bodrili so vas tudi domači sokrajani.Zelo sem bil vesel, da so prišli v takem številu, vendar v soboto je bil pač tak dan. Moji Mrkopaljci so tako vreme še najlažje preživeli, saj so tega vajeni. Sicer bi najraje videli, da bi tudi zmagal, vendar to je šport. Dobro, da vsi navijači vidijo, kako razširjen je svetovni vrh in kako veliko biatloncev lahko zmaga. Vesel sem, da je toliko navijačev prišlo, in upam, da so vsaj uživali v napeti bitki. No, kdor včeraj ni užival, danes je. Biatlon je pokazal obe plati. Vzdušje je bilo pravo. Ne nazadnje na Pokljuki že dvajset let prirejajo tekme svetovnega pokala in Slovenci vedno prav tukaj dosegajo najboljše uvrstitve. Težko jih bo ponavljati. Sam sem iz tega potegnil najboljše.
Vedno poudarjate tudi pomoč ekipe?Z mano raste tudi ekipa. Vsi se še učimo. Želim, da bi čim dlje ostali skupaj, saj mi njihov odnos veliko pomeni. Potrebujemo kreativno ekipo. Brez teh fantov ne bi bilo lepih trenutkov. In verjetno so tudi oni zadovoljni z mano.
Trener Velepec je dejal, da ste formo tempirali prav za Pokljuko.Sam se tekaško še ne počutim optimalno. Tudi v streljanju imam še rezerve. Verjetno tudi Svendsen in Fourcade. Sicer pa bosta o načrtovanju forme prav trenerja več povedala. Sam sem naredil korak naprej.
Kot enega od delčkov preobrata s sobote na nedeljo je trener omenil tudi prisotnost Janeza Mariča kot ključnega za vašo razbremenitev. Pred zasledovanjem ga ni bilo z vami v sobi, včeraj vam je delal družbo.Pred zasledovanjem sem bil res sam. Preveč časa sem imel zase in sem se poglobil v analizo. Zanjo sem imel preveč časa in je name vplivalo slabo. Ne nazadnje je za menoj v desetih dneh toliko novih izkušenj. Štirikrat sem v tako kratkem času stal na odru. No, človek se tudi teh stvari lahko navadi. In v prihodnje mi bo lažje.
V Hochfilznu in na Pokljuki ste v nizu nabrali kar 250 točk svetovnega pokala, trenutno ste peti.Žal mi je Östersunda, da nisem dobil več točk in sem tako izpadel iz ozkega kroga. Lov je mogoč le z zmagami, stopničkami, vendar morajo tudi drugi imeti kakšen spodrsljaj. Fourcade ima že 392 točk, zmaga jih prinese 60. Niz svetovnega pokala je zelo kompleksna zadeva.
Vaša analiza nastopa po zasledovalni tekmi je bila hitra in kompleksna. Sta z Janezom Maričem lahko še kaj dodala?Seveda sva. Z Janezom se zelo dobro razumeva. Ko je odšel Vasja Rupnik, je bil znotraj ekipe eden manj, s katerim sem se dobro razumel. Enostavno potrebujem nekoga, ki podobno razmišlja, saj ne morem delovati samotarsko. Več kot pol leta smo zdoma in take stvari veliko pomenijo.
Je dal kakšen specialni nasvet?Je, pa ga ne bom razkril.
