Nekdanji predsednik naj bi se dobro počutil in je pod zdravniškim nadzorom, je sporočil njegov odvetnik Fila. V zaporu ga je že obiskala tudi soproga Mira Markovič. Srbski minister za pravosodje Vladan Batič je zavrnil Miloševičevo izročitev haaškemu sodišču; obenem je povedal, da grozi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku pet do 15 let zapora, "dokončna odločitev pa bo padla na sodišču". Srbski notranji minister Dušan Mihajlovič pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiču vodili demokratičen postopek. Miloševič bo lahko na svojem zaslišanju užival "vse demokratične pravice, ki jih je sam odrekal svojim nasprotnikom," je povedal Mihajlovič.
Očividci so s kraja dogajanja poročali, da je Miloševičevo vilo v nedeljo zjutraj zapustila kolona petih vozil, srbska televizija pa je pokazala posnetek avtomobila z Miloševičem, ko je zapeljal v beograjski osrednji zapor. Med akcijo je bilo iz vile slišati pet strelov, vendar pa v streljanju ni bilo ranjenih. Po podatkih srbskega notranjega ministra Dušana Mihajloviča naj bi streljala Miloševičeva hči Marija, "ki je bila pod stresom". Operacija je sicer potekala mirno in brez žrtev. Podpredsednik srbske vlade Žarko Korač pa je za britanski BBC povedal, da je Miloševič pred aretacijo kazal znake čustvene labilnosti. Tisti, ki so ga videli pred aretacijo, so povedali, da je bil precej raztresen, mahal naj bi s pištolo in grozil, je še povedal Korač. Med aretacijo naj bi Miloševič izjavil celo, da bo ubil sebe in svojo družino.Policija je nekaj ur po prijetju Miloševiča aretirala tudi domnevnega voditelja njegovih varnostnikov Sinišo Vučiniča, pomembnega člana stranke Jugoslovanske levice, ki jo vodi Miloševičeva soproga Mira Markovič, in več drugih oseb, ki so poskušale preprečiti Miloševičevo aretacijo, so sporočili policijski viri v Beogradu. Vučinič naj bi po trditvah policije vodil skupino od 30 do 50 oboroženih mož, ki so bili med drugim opremljeni s puškami, ročnimi granatami in bombami. Sam je sicer vseskozi zatrjeval, da Miloševičevi podporniki niso oboroženi.
Prvi poskus Miloševičeve aretacije je v noči na soboto propadel zaradi odpora telesnih stražarjev. V posegu sta bila ranjena dva policista in fotoreporter. Posebne enote srbske policije so vilo nato obkolile in zaprle območje. Celo soboto in v noči na nedeljo so potekala pogajanja, v katerih so skušali doseči Miloševičevo predajo. V pogovorih so po nepotrjenih podatkih sodelovali tudi visoki predstavniki vladne koalicije DOS.Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je proti Miloševiču vložilo obtožnico za vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki so bili storjeni na Kosovu leta 1999. Mednarodna skupnost zahteva izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika v Haag, kar pa jugoslovanska vlada zavrača.
V soboto se je iztekel rok ameriškega kongresa, do katerega bi morale jugoslovanske oblasti začeti sodelovati s haaškim sodiščem, v nasprotnem primeru pa naj bi kongres ustavil pomoč Beogradu v višini 50 milijonov dolarjev. Srbski premier Zoran Djindjič je povedal, da ta ultimat ni igral vloge pri Miloševičevi aretaciji, saj tovrstno pogojevanje ni sprejemljivo za suvereno državo. Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pa je po sobotnem sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati.Policija medtem preiskuje Miloševičevo vilo na Dedinju in njeno okolico, vendar pa podrobnosti niso znane. Zjutraj so v Beogradu sporočili, da se v vili še vedno nahajajo Miloševičeva soproga Mira Markovič s hčerko Marijo ter nekateri izmed nekdanjih Miloševičevih osebnih stražarjev.
Dramatična dogajanja ob večkratnih poskusih aretacije Miloševiča so v srbskih medijih potisnila ob rob soobtožence nekdanjega jugoslovanskega predsednika, proti katerim je srbsko notranje ministrstvo 30. marca sočasno vložilo ovadbe zaradi suma zlorabe oblasti in drugih kaznivih dejanj. Gre za najbližje Miloševičeve sodelavce Mihajla Kertesa, Nikola Šainoviča, Jovana Zebiča in Radeta Markoviča.Vest o Miloševičevi aretaciji je že sprožila številne odzive mednarodne skupnosti, ki je Miloševičevo prijetje sicer pozdravila, obenem pa poudarja, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika ZRJ privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Glavna tožilka sodišča Carla del Ponte je dejala, da imajo zločini proti človeštvu, ki naj bi jih Miloševič zagrešil, prednost pred korupcijskimi obtožbami, zaradi katerih mu nameravajo soditi v Beogradu. Če jugoslovanske oblasti Miloševiča ne izročijo sodišču, bi to pomenilo, da ne želijo v celoti sodelovati s sodiščem, čemur pa bodo sledile posledice, še poudarjajo v Haagu. Do tega v trenutka sicer v Haagu še niso prejeli nobenih znamenj o tem, da bi jugoslovanske oblasti spremenile mnenje in pristale na to, da Miloševiču najprej sodijo v Haagu in šele nato v Beogradu.Predsedstvo Evropske unije je menilo, da gre za pomemben korak v prizadevanjih za utrjevanje miru na Balkanu, in v tiskovnem sporočilu pozdravilo še "ostale pomembne korake", ki so jih srbske oziroma jugoslovanske oblasti v smeri sodelovanja s sodiščem v Haagu opravile v minulih nekaj tednih. Predsedstvo EU tudi upa, da je zdaj Miloševičeva politična kariera resnično dokončno končana.
V tiskovnem predstavništvu zveze NATO so menili, da gre nedvomno za zelo dobro novico, saj je zadoščanje pravici bistvenega pomena za stabilnost na Balkanu. Pri tem so izrazili upanje, da je bil z aretacijo storjen prvi korak na Miloševičevi poti do Haaga. Stališča ostajajo nespremenjena - zavezništvo vztraja, da mora biti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku, ki je od maja 1999 obtožen zločinov proti človeštvu, sojeno na mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu, so poudarili na NATO.Aretacijo je pozdravil tudi ameriški predsednik George Bush in jo označil kot "prvi korak". Novo jugoslovansko vlado je pozval, naj Miloševiča izroči haaškemu sodišču. V izjavi za javnost pred Belo hišo je Bush poudaril, da mora Miloševič pred sodiščem odgovarjati ne le za zločine, storjene nad srbskimi civilisti, ampak tudi za kršitve mednarodnega prava. "Ne moremo in ne smemo pozabiti strašljivih pogledov ustrahovanih žensk in otrok v vlakih, izčrpanih zapornikov za bodečo žico in množičnih grobišč, ki so jih odkrili preiskovalci ZN," je v izjavi še povedal Bush. Bush je jugoslovanski vladi izrazil podporo ZDA.
Prijetje Miloševiča so pozdravile tudi sosede ZRJ, zadržano se je odzvala le Rusija, ki je opozorila, da je Miloševič državljan ZRJ, in ponovila, da so ukrepi, ki jih jugoslovanski pravosodni organi sprejemajo proti Miloševiču, notranja stvar ZRJ. Rusko zunanje ministrstvo je mednarodno skupnost tudi pozvalo, naj vsestransko podpre sedanje demokratično vodstvo ZRJ. "Vsakršno vmešavanje bi bilo v nasprotju z interesi stabilizacije razmer na Balkanu," je še poudarila Moskva.Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo zadovoljstvo ob prijetju Miloševiča, obenem pa MZZ pričakuje, da bo Miloševič čimprej izročen haaškemu sodišču, s čimer se bo nadaljeval proces popravljanja krivic in kaznovanja zločinov proti človeštvu ter ustvarili pogoji za stabilizacijo razmer v regiji. Ministrstvo pozorno spremlja dogajanja v Beogradu v zvezi z aretacijo, in obenem pričakuje, da bo Miloševič odgovarjal tudi za svojo vlogo pri razpadu nekdanje SFRJ in za krvave dogodke, ki so temu sledili. Kot so z MZZ sporočili v soboto, še pred aretacijo Miloševiča, je to v skladu z zahtevo mednarodne skupnosti in haaškega mednarodnega za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Jugoslovanska levica (JUL) je medtem izrazila ogorčenje zaradi aretacije Miloševiča, človeka, ki po njihovem mnenju predstavlja "simbol domoljubja in varovanja nacionalnih in državnih interesov Srbije in Jugoslavije". Po ocenah stranke naj bi želeli z Miloševičevo aretacijo "srbski narod obtožiti kot edinega krivca za razpad nekdanje Jugoslavije in vse vojne, ki so izbruhnile na njenih tleh". JUL je še zahteval, naj Miloševiču omogočijo, da se zagovarja s prostosti.
