»To je žalostna zgodba. Počasi odhajajo najboljši smučarji iz tiste generacije, po Jožetu Kuraltu, Roku Petroviču, Tomažu Cerkovniku zdaj še Boris Strel, ki je bil v času svoje pozne kariere ne samo odličen prijatelj, temveč tudi odličen smučar, klasičen veleslalomist,« je ob tragični vesti sprva dejal pretreseni Vogrinec, nekdanji trener in direktor slovenskih smučarskih reprezentanc.
V osemdesetih letih je bilo slovensko oziroma jugoslovansko smučanje na vrhuncu, del ekipe nacionalnih junakov pa je bil tudi Boris Strel. »Takratna ekipa je bila kot ena velika družina. Odlično smo med seboj sodelovali in si drug drugemu privoščili uspehe. Družili smo se tudi izven smučanja, denimo poleti v času dopustov, ves čas, tudi po končani karieri, pa smo ohranjali stike. Z Borisom vse do včerajšnjega dne. Tudi po koncu tekmovalne kariere je ves čas ostal povezan s smučanjem. Imel je smučarski servis in zastopstvo za nekaj blagovnih znamk na področju Slovenije in bivše Jugoslavije, torej obdržal je stik s tem športom, sedaj pa ga žal ni več med nami,« se spominja Vogrinec.
Pozitivni vtis je Boris Strel naredil tudi na dolgoletnega Dnevnikovega novinarja Jožeta Pogačnika, ki je budno spremljal njegovo kariero: »Boris Strel je bil v zgodovini slovenskega alpskega smučanja zagotovo eden najbolj nadarjenih in obetavnih smučarjev. Izhajal je iz okolja, ki nekoč ni bilo prav smučarsko, toda kasneje se je zelo lepo razvilo v okviru kluba Alpetour iz Škofje Loke, od koder je bil tudi doma. Vedno nam bo ostal v spominu kot prvi slovenski zmagovalec veleslaloma in prvi dobitnik medalje na svetovnem prvenstvu. Kasneje se žal ni vključil v delo z mladimi, ampak se je posvetil servisiranju smuči.«
Z edinstveno tehniko smučanja v sezoni 1981/82 prišel do svoje edine zmage in medalje na SP
Vrhunec Strelove kariere je bila sezona 1981/82, v kateri je prišel do svoje edine zmage v svetovnem pokalu. 15. decembra 1981 je v težkih pogojih zmagal na veleslalomu v Cortini d'Ampezo, kar je še danes edina slovenska veleslalomska zmaga, manj kot tri mesece kasneje pa je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu prismučal še do bronaste medalje, kar je bilo prvo odličje za slovensko smučanje v zgodovini.
»Njegova medalja za nas, ki smo tista leta podrobno spremljali alpsko smučanje, niti ni bila tako veliko presenečenje, saj je dva meseca pred tem zmagal na nekoliko nenavadni tekmi v Cortini, kjer je ugnal tudi slovitega in skoraj nepremagljivega Ingemarja Stenmarka. Takrat je bil uspešen predvsem zahvaljujoč izjemni tehniki in nekim novostim, ki si jih Boris pravzaprav izmislil kar sam. Gre za tehniko kratkega veleslalomskega zavoja, ki jo je dodobra izpopolnil, kmalu pa so ga pri tem začeli posnemati tudi njegovi tekmeci. V Schladmingu je v drugem teku napadal iz ozadja, po odlični vožnji pa dolgo časa vodil, dokler ga nista prehitela le Stenmark in Steve Mahre,« se takratnih uspehov Strela dobro spominja Pogačnik.
Vogrinec ob osvojeni medalji v cilju preskočil ograjo
Uspeha svojega varovanca v Schladmingu je bil takrat zelo vesel tudi Vogrinec, ki je v ciljni areni ob navdušenju nad osvojeno medaljo preskočil ograjo in stekel objeti Strela, tudi on pa se spominja posebne veleslalomske tehnike, ki je slovenskemu tekmovalcu iz Škofje Loke v tisti sezoni prinesla dva velika uspeha.
»Borisova medalja je bila za nas manjše presenečenje, saj smo na tistem prvenstvu vsi bolj računali na odličje Bojana Križaja, čeprav je bil po zmagi v Cortini tudi Strel med tistimi, ki bi lahko presenetili. Po prvem teku ni kazalo na tak uspeh, nato pa mu je v finalni vožnji uspel skok na zmagovalni oder. Tiste vožnje ne bom nikoli pozabil, saj je v drugem teku demonstriral takšno tehniko, kot je še ni bilo. Bil je prvi, ki je v veleslalomu začel voziti direktno linijo od vrat do vrat. To je bilo zelo zahtevno smučanje, zaradi česar je večkrat delal tudi napake in ni prišel do cilja, a v Schladmingu mu je uspelo in je s fantastično vožnjo osvojil tudi medaljo. Sledila je eksplozija navdušenja v našem taboru, nikoli pa ne bom pozabil niti svojega skoka čez ograjo v ciljni areni, ki je bil kasneje še dostikrat predvajan po televiziji,« se svetovnega prvenstva leta 1982 spominja Vogrinec.
Na mestnem trgu v Škofji Loki toliko ljudi še ni bilo
Veselo pa takrat ni bilo le v Schladmingu, saj so Borisu Strelu za osvojeno medaljo v domači Škofji Loki pripravili sprejem, kot ga tam še ni bilo. »Takrat so ljubitelji smučanja v naši deželi pravzaprav prvič zares stopili skupaj in že v Schladmingu se jih je nabralo nekaj tisoč, še bolj spektakularen pa je bil sprejem za Borisa Strela na starodavnem mestnem trgu v Škofji Loki, kjer po besedah domačinov še nikoli ni bilo zbranih toliko ljudi kot prav takrat njemu v čast,« je spomnil Pogačnik.
