Andrea Massi je Tino Maze prepričal, da je po tem načelu začela živeti, posledica pa je bila uspeh. Skupaj sta postala neustrašna bojevnika, ki se borita s količki in nesmisli ter zaviralci napredka, ki jih v slovenskem alpskem smučanju mrgoli. Sporočilo njunega uspeha je, da vsakdo lahko doseže karkoli le, če slepo sledi svojim sanjam, pa tudi če jo včasih zaradi tega dobi po grbi. Massi in Mazejeva sta jo med dolgo potjo proti popolnosti po grbi večkrat dobila, a sta poleg kolajn proizvedla tudi stranske učinke, ki so udarili druge. V petek se je to v Schladmingu zgodilo vsaj metaforično, če gre verjeti besedam Mitje Kunca, pa tudi dobesedno.
Ker imajo nadpovprečni ljudje, kot sta Massi in Mazejeva, ogromno pozitivnega vpliva na ljudi, si lahko dovolijo več. A tudi za njih obstaja meja. Massi je to mejo v petek prekoračil. Že s tem, ko je z izjavami napadel trenerja, ki sta pomotoma zasedla njegovo radijsko linijo, medtem ko si tisto, kar je sledilo, niti ne zasluži dodatne obravnave.
Massi je skupaj z Mazejevo zaradi dosežkov in trnove poti, ki sta jo prehodila, navijačem vzor, a včasih spominja na slona v trgovini s porcelanom. Če bo za zgled obveljalo tudi njegovo neotesano obnašanje, bo jutri šef nahrulil poslovno sekretarko, ker se bo zmotila pri tipkanju telefonske številke, urednica pa bo avtorja teh vrstic oklofutala, če bo manjkala kakšna vejica. Dobro bi bilo, če bi se Massi naučil, da vsakdo, ki stori napako, še ni nesposoben amater ali turist in da v vsaki napaki ni potrebno iskati zarote. Nenazadnje se v vsej popolnosti, ki jo predstavlja in zagovarja sam, napaka kdaj pripeti tudi njemu in nihče nikoli ne trdi, da jo je storil namenoma.
Vsa Slovenija, Evropa in svet Massiju priznavajo vrhunskost. Spoštujemo ga, ker je popolnoma predan svojim sanjam, ker sta se z Mazejevo z dna povzpela na vrh in nenazadnje, ker sta pri tem iskrena in iskriva. A vsa sredstva ne smejo biti dovoljena. Sploh pa ne tista, ki niso produktivna, ampak skrbijo le za razdor.