Tistega večera se je tudi začelo rivalstvo med Messijem in Ronaldom za prevlado na mestu najboljšega nogometaša na svetu. Jasno je bilo, da bo tisti, ki bo s svojo ekipo osvojil ligo prvakov, ob koncu leta dobil zlato žogo. Čeprav je bil eden najmanjših na zelenici rimskega olimpijskega stadiona, je Messi odločilni gol dosegel z glavo, ob prejemu prestižne individualne nagrade pa je z vrha sklatil prav Ronalda.
A uvodne minute obračuna so napovedovale drugačno zgodbo. United je napadel z vsemi silami in si prek Ronaldovih močnih udarcev pripravil dovolj priložnosti za zgodnje vodstvo. Rdeči vragi začetne pobude niso znali izkoristiti, zbranost pa jim je kmalu popustila še v obrambi. V tisti sezoni je bil Vidić morda celo najboljši branilec na svetu, toda v deseti minuti obračuna je z nerodnim posredovanjem omogočil Eto'oju, da do prednosti pride Barcelona. Vrnitve za United ni bilo več, saj je Barca s svojo posestjo žoge povsem zagospodarila nad potekom tekme. Niti malo se katalonski obrambi ni poznala odsotnost Danija Alvesa, ki ga je v svoji zadnji tekmi za španske prvake odlično nadomestil Sylvinho.
"Nismo najboljša ekipa Barcelone v zgodovini, nam je pa vsekakor uspela najboljša sezona," je bil ponosen trener Barce Josep Guardiola. Ta je že v svoji krstni trenerski sezoni postal šesti posameznik v zgodovini lige prvakov, ki je tekmovanje osvojil kot igralec in trener.
Postavi iz finala leta 2009, Barcelona: Valdes; Puyol, Toure, Pique, Sylvinho; Xavi, Busquets, Iniesta (od 90. Pedro); Messi, Eto'o, Henry (od 72. Keita). Manchester United: Van der Sar; O'Shea, Ferdinand, Vidić, Evra; Park (od 66. Berbatov), Anderson (Tevez 46), Carrick, Giggs (Scholes 75); Ronaldo, Rooney.