Fenomen slovenskih navijačev na velikih košarkarskih tekmovanjih: "Mislili, da bodo težave, pa ni težav"

Od kod takšen naval Slovencev na Carigrad, na dveh najbolj obiskanih tekmah proti ZDA in Hrvaški se je ocena o številu navijačev gibala celo okrog številke 5000, so se v prvem delu tekmovanja sicer spraševali mnogi. Da imajo radi košarko, predvsem pa, da na ta način že nekaj let združujejo dopust na prijetnih in atraktivnih lokacijah, zabavo in ogled vrhunskega športnega dogodka, sta bila najbolj pogosta odgovora, ki smo ju dobili, ko smo se pomešali med navijače. (Foto: Matjaž Terzič)

Od kod takšen naval Slovencev na Istanbul, na dveh najbolj obiskanih tekmah proti ZDA in Hrvaški se je ocena o številu navijačev gibala celo okoli številke 5000, so se v prvem delu tekmovanja sicer spraševali mnogi. Da imajo radi košarko, predvsem pa, da na tak način že nekaj let združujejo dopust na prijetnih in atraktivnih lokacijah, zabavo in ogled vrhunskega športnega dogodka, sta bila najbolj pogosta odgovora, ki smo ju dobili, ko smo se pomešali med navijače. Razlogi so na mestu in zvenijo povsem logično, a zakaj so slovenski ljubitelji košarke tovrstni način turizma odkrili šele v zadnjih letih? Dejstvo je namreč, da je slovenska košarkarska reprezentanca igrala na vseh evropskih prvenstvih (ki si sledijo na dve leti) vse od osamosvojitve naprej, pa dolgo časa, kljub temu, da je vselej na papirju spadala med najmočnejše, ni imela niti približno take podpore.

Vzroka sta dva. Prvi se skriva v letu 2005, ko je Slovenija tekme evropskega prvenstva igrala v Beogradu. Približno poldrugo desetletje po razpadu skupne države je bila nekdanja prestolnica znova izjemno atraktivna lokacija za obisk, ne prevelika oddaljenost in evropsko prvenstvo v košarki z visokimi cilji slovenske reprezentance pa le dodaten bonus, ki so ga na Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) s pridom izkoristili. Na četrtfinalni tekmi proti Nemčiji se je tako v Beograjski areni zbralo blizu 10.000 slovenskih navijačev. Drugi vzrok, zakaj je bil obisk velik tudi na naslednjih dveh evropskih prvenstvih (2007 v Španiji in lani na Poljskem) ter je presegel pričakovanja tudi letos na svetovnem prvenstvu v Istanbul, pa je v pametni strategiji KZS. V njenem vodstvu so po prvenstvu v Beogradu skrbno negovali vez, ki se je spletla med navijači in reprezentanco, zdaj pa se zdi, da je ta močnejša iz leta v leto in iz tekmovanja v tekmovanje. Tako so tudi letos v sodelovanju s turističnimi agencijami in sponzorji poskrbeli, da so vse Slovence, ki so potovali v Turčijo, opremili z navijaškimi rekviziti, predvsem replikami ogrevalnih dresov v zeleni barvi, po zaslugi katerih se slovenski navijači končno postali opazni in prepoznavni na vsakem koraku. Hkrati pa je prvenstvo v Turčiji prineslo tudi dokaz vsem tistim, ki trmoglavijo, da zelena barva ni dovolj izstopajoča in bi se morali zgledovati po kockastih Hrvatih ali rumenih Brazilcih. Pogled na morje v zeleno odetih navijačev, ki so preplavili okolico dvorane v Istanbulu, bi jim verjetno dokončno spremenil mnenje, ob tem pa ni zanemarljiv niti podatek, da je omenjeni dres postal iskano blago pri tukajšnjih prostovoljcih, tujih novinarjih in snemalcih, pa tudi taksistih in prodajalcih. V dvorani Abdi Ipekci smo v zeleni dres oblečenega več dni srečevali celo človeka, ki je tam skrbel za čistočo in nam je v nekaj besedah ("We think troubles, but no troubles" - "Mislili smo težave, pa ni težav") ter z velikim nasmehom in kriljenjem z rokami priznal, da so se sprva bali celo neredov, a jih je v nasprotno takoj prepričalo izredno športno navijanje brez najmanjših izgredov.

Najboljši dokaz, kako bučno vzdušje so znali na tekmah slovenske reprezentance ustvariti navijači, ki se jim je še posebej "utrgalo", ko je med minuto odmora iz zvočnikov zadonela "Golica" in so ob njeni spremljavi svojo točko odplesale brhke članice ruske plesne skupine, pa smo na edini prosti dan dobili od malce starejšega človeka. Ta je za razliko od večine domačinov precej obvladal angleški jezik, ob tem pa je, kar je tukaj zaradi verskega prepričanja precej nenavadno, z velikim užitkom srkal pivo. Ko smo zato že podvomili o njegovi narodnosti, je odločno "zaropotal", da je rojen Istanbulčan, po požirku hmeljevega napitka pa nadaljeval, da je velik ljubitelj konjskih dirk (ki so tukaj zelo priljubljene in jih je mogoče spremljati tudi po televizijskih sprejemnikih v številnih lokalih) in predvsem vročekrven navijač nogometnega kluba Galatasaray. Ter nato kar sam od sebe dodal: "Morali bi priti na tekmo, da bi videli, kakšno vzdušje ustvarijo naši navijači. A po tistem, kar sem videl, ste nekaj podobnega na košarki naredili tudi Slovenci. Ne sicer tako, kot znamo mi, a ne zaostajate veliko. Čestitam vam!" Tisti, ki vedo, kako vročekrvni so turški navijači na nogometnih tekmah, bodo že vedeli, kaj to pomeni...

Navdušen tudi generalni sekretar

Veliko število slovenskih navijačev je presenetilo tudi generalnega sekretarja Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) Patricka Baumanna, ki je na eni izmed tiskovnih konferenc poudaril: "Z nami je več kot 3000 slovenskih navijačev, ki izjemno prispevajo k vzdušju v dvorani, kar nas nepopisno veseli." V prvem delu tekmovanja so imeli po Baumannovih besedah poleg Slovencev, če seveda ne upoštevamo gostiteljev Turkov, največ navijačev še Argentinci, Nemci in Španci (po okrog tisoč), sicer pa je bilo tujcev, ki so kupili vstopnice, krepko več kot 30 odstotkov, kar je rekord na dosedanjih svetovnih prvenstvih. mat

Slovenci prehiteli Litovce

"Res je, da je to zavesten dolgoročni projekt Košarkarske zveze Slovenije, jasno pa je, da je za tak obisk v prvi vrsti zaslužna volja navijačev," o obiskanosti velikih tekmovanj pravi direktor članskih reprezentanc pri KZS Matej Avanzo (na sliki) in dodaja: "Po najboljših močeh se trudimo, da jih tako sami kot preko agencij podpiramo kar najbolj. Z našimi reprezentanti imamo na primer dogovor, da se na velikih tekmovanjih navijačem nikdar ne zavrne podpisov in kar je podobnih reči. Ne vem, ali si ljudje to predstavljajo, a obleči 3000 navijačev v replike ogrevalnih dresov je strošek, ki presega 50.000 evrov, in to za tako majhno zvezo, kot je naša, ni majhen izdatek. Zares velika zahvala gre tu našemu sponzorju Sparu in uradu vlade za komuniciranje. Navijači so tudi eni naših glavnih adutov za organizacijo evropskega prvenstva leta 2013, in če nam bo uspelo, bo to velika nagrada za vse tiste, ki so z nami potovali v vseh teh letih. Vidimo, da tudi Litovci, ki so bili prej najbolj znani po navijačih in krepko pred vsemi, zdaj niso več vštric z nami, saj se število slovenskih navijačev iz leta v leto povečuje, pa čeprav so destinacije oddaljene in dostopne skorajda izključno z letalom." mat