Joc Pečečnik: Kapaciteto bežigrajskega štadiona bomo zmanjšali na 7500 sedežev

Predsednik nogometašev Interblocka Joc Pečečnik je na lastni koži dodobra občutil specifičnost poslovnih razmer v slovenskem športu. V nogomet je vstopil velikopotezno in z načrtom o novem štadionu. Za njegovo gradnjo še vedno ni dobil dovoljenja, kar je zamajalo celoten projekt Interblock. Po elektronski pošti nam je odgovoril na vprašanja o neurejenih razmerah v slovenskem športu.

Joc Pečečnik: Pred dvema letoma sem želel izpeljati program PRONOLI, kjer bi Združenje prvoligašev prevzelo pobudo nad financiranjem klubov prek centralnih pogodbenih in marketinških pogodb ter pravic, vendar me kolegi niso razumeli, zato so na dan privrele smešne izjave o prevzemanju lige. (Foto: Luka Cjuha)

Ali ste v nogometu občutili drugačne poslovne razmere kot v običajnem poslovnem svetu?

Kakšnih poslovnih okoliščin v nogometu nisem zaznal, čeprav sem sledil navodilom vsem mogočim strokovnjakom. Edina izjema, ki obstaja, je podjetje Adidas, ki nas podpira skozi celotno obdobje. Žal sem v nogometu četrto sezono, naših načrtov pa nam ni uspelo realizirati zaradi znanih razlogov okoli gradnje štadiona. Posla okoli nogometa pri nas ne izvaja nihče, ker ga v tem stanju enostavno ni mogoče. Vse skupaj se vrti okoli gospodarskih in političnih navezav lokalnega značaja, kjer lokalni patriotizem omogoča minimalno perspektivo domačemu klubu. V Ljubljani je ta situacija zelo slaba, saj nogomet in šport nasploh nimata takšne publike kot v Mariboru ali na Jesenicah. Bil sem prepričan, da je povprečno 1250 gledalcev na tekmo slab rezultat in da se bo s prihodom nogometašev Olimpije ta rezultat v Ljubljani popravil in bo imela Olimpija na tekmah vsaj od štiri do pet tisoč ljudi, vendar sem nad stanjem zelo razočaran, saj trenutno komaj dosega naše povprečje iz lanskega leta. To je zelo slaba napoved, za nas pa jasno sporočilo, da bomo na bežigrajskem štadionu zmanjšali število sedežev z 12.000 na 7500.

Slovenski športni klubi se srečujejo z velikimi finančnimi težavami. Mnogi pravijo, da je za to kriva recesija. Ampak ali je to res edini razlog?

Če boter v državnem podjetju, ki ljubi svoj lokalni klub, nima denarja, so posledice na dlani... NK Hit Gorica ni kriv, da Hit nima več denarja, čeprav nogometni klub ne more kar ustaviti procesa v nogometu, saj za njimi stojijo mladi, trenerji... Druge alternative klub nima, saj slovenska liga ni zanimiva za prave sponzorje, ker marketing okoli nje ne doseže ljudi, ampak ozko skupino nogometnih navdušencev.

Kje vidite največje težave in napake pri poslovanju slovenskih klubov?

Največja težava je denar. Denarja se ne da zagotoviti, ker je liga neatraktivna, ker ljudje, ki vodijo politiko lige, niso v stanju zagotoviti dovolj financ in nimajo svetovnega nazora in jasne dolgoročne politike, kaj želijo narediti in kaj je cilj nogometnih zgodb v Sloveniji. V Sloveniji nimamo petih odstotkov sponzorjev. Sponzorji so tista podjetja, ki imajo čisti interes plačati marketinške storitve za promocijo prek prve lige in niso v kompenzaciji, odvisnosti ali navezavi z ligo ali klubi. Združenje prvoligašev bi moralo biti tako močna organizacija, da bi vsakemu klubu pokrila 1,5 milijona stroškov, kar pomeni minimalni proračun za nastopanje v prvi ligi. S tem bi se sprožile reakcije v nižjih ligah, saj bi drugoligaši vedeli, da če pridejo v prvo ligo, imajo zagotovljen proračun za sezono, zdaj pa jih je strah napredovati, ker vedo, da v drugi ligi lahko živijo s 300.000 evri.

Je po vaših izkušnjah iz slovenskega nogometa mogoče ustvarjati dobiček?

Prepričan sem, da je mogoče ustvarjati dobiček, vendar se mi zdi, da je vprašanje več kot retorično. Zakaj? Delovanje v nogometu ne more biti brez ljubezni do nogometa. Lahko vam zagotovim, da je moja prisotnost v nogometu čista ljubezen do nogometa in želja, da se stanje izboljša. To pa zato, ker imam veliko boljših investicij, kjer je potrebnega manj denarja, manj časa in kjer upravljam s stvarmi, ki jih lahko vodim sam in kontroliram, kar v nogometu ni mogoče.

Je več možnosti za ustvarjanje dobička v kakšnem drugem športu?

Dobiček v športu ne sme biti vodilo, vsaj v Sloveniji ne. Obstajajo višje moralne vrednote. Mojega veselja ob zmagi v pokalu Hervis v Celju ne more zamenjati noben denar. Res pa je, da če se spravi klub na raven, kjer bodo klubi s pomočjo združenja prvoligašev financirali sami sebe, je za Slovenijo to velik uspeh in dolgoročna stabilnost, vmes pa se bodo pojavljali posamezni sponzorji in idealisti, ki bodo v določenem trenutku klube sili k razvoju in jih porivali v vrh.

Proračun za prvo ekipo ste močno zmanjšali, a rezultati niso bistveno slabši, perspektiva pa je morda celo boljša kot prej. Mar to pomeni, da se v Sloveniji v nogometne ekipe bolj izplača vlagati manj denarja?

Ne, to je bila moja napaka na celi črti, saj sem bil prepričan, da bo igralec, ki ima za slovenske razmere boljšo plačo kot Wayne Rooney, ki mu klubske pogoje približaš najboljšim na svetu in ki ga podpiraš pri vseh njegovih osebni težavah, klubu ustrezno vračal na igrišču. Nogometaši so po podpisu pogodbe dobili napačen impulz. Iz igralcev, ki bi morali trenirati intenzivneje in vzgajati mlade, so se prelevili v zvezde. Na tribunah smo lahko samo ugotavljali, kdaj se jim ljubi igrati in kdaj ne. Zgodbe so se začele plesti v posameznih barih, na ulicah. Ko sem zaradi nastale gospodarske situacije ugotovil, da bo z denarjem težko, da dovoljenj za gradnjo štadiona še nekaj časa ne bo, sem pač naredil, kar se je dalo narediti v danem trenutku. Z vsemi, ki so bili razumni in so se zavedali situacije v klubu, smo sklenili dogovore, ki smo jih realizirali, in naredili konec zgodbi, ki se ni mogla več nadaljevati. Osvojili smo dva pokala in en superpokal in lahko rečem, da smo bili najuspešnejši klub zadnjih treh let. Če dodamo še uspehe v mladinskih pogonih, se to samo potrjuje. To je bera in konec neke zgodbe našega kluba. Klub v zadnjem času mediji ignorirajo, predvsem časnik Ekipa, saj tam pišejo o klubih, ki jim za spremljanje dogodkov o klubu in pisanje pozitivnih člankov plačujejo oziroma oglašujejo ob besedilih, ki so napisani. Izjema je veliki Maribor, ki mora imeti veliko vsebin zato, ker se pač ve, da se tam proda največ časopisa.

Ali se slovenskemu športu obeta prehod v amaterizem?

Ne vem, kaj naj vam odgovorim na to vprašanje, ker sploh ne vem, kako lahko klubi še funkcionirajo. Morda imajo čudežne Aladinove svetilke...