Pogovor s Srečkom Katancem: Z Zahovičem se strinjam, da sem bil neetičen

Srečko Katanec (Foto: Matej Povše)

Termometer kaže več kot 30 stopinj Celzija. Kako prenašate vročino?

Vročino? Saj nas skoraj zebe. Ko je bilo še pred kratkim 25 stopinj Celzija, so si domačini nadeli več oblačil. Sicer so zdajšnje temperature za Arabski polotok prijetne. Se bodo pa le še dvigovale. Ko sem se julija z družino preselil v Dubaj, je bilo krepko več kot 40 stopinj, tako da je zdaj prav prijetno.

Veste, da je v Ljubljani znova zapadel sneg in da so temperature sredi marca pod lediščem?

Seveda vem. Vsak dan spremljam, kaj se dogaja v Sloveniji. Sicer pa bi se morali s temperaturami bolj obremenjevati tisti, ki se ukvarjajo z globalnim segrevanjem. Laikom, ki razmer ne poznamo, lahko predavajo marsikaj. Nikoli ne veš, ali so konference, na katerih se dobivajo, privlečene za lase, da si izplačujejo razne premije. Pred kratkim sem v Dnevniku bral ugotovitve znanstvenika, ne spomnim se imena. Rekel je, da je vprašanje, koliko so sploh resnični podatki o segrevanju ozračja. Pravi, da so nekoč temperature merili sredi kakšne jase, danes jih med bloki. Saj človek več ne ve, kaj naj si misli, komu bi verjel.

Torej v Dubaju redno prebirate naš časopis?

Vsak dan.

Prav veliko garderobe na Arabskem polotoku ne potrebujete. Vam to ustreza?

Življenje tu je super. Težko bo, ko bodo temperature dosegle 50 stopinj. Moti me le uporaba klimatskih naprav na vsakem koraku. Naprave delajo noč in dan, tudi takrat, ko so temperature znosne. Ko točijo gorivo, ne ugasnejo avta, da ne bi slučajno prekinili delovanja klime. Sicer pa tu za življenje potrebuješ dvoje kratkih hlač, natikače in dve majici.

Torej kakšnega kulturnega šoka niste doživeli?

Šoka? Kakšen šok neki! Tukaj je vsega na pretek, razen alkohola. Prav potruditi se moraš, da srečaš domačina. Gre za multikulturno državo. Zadnjič mi je žena rekla, da je nekje prebrala, da tu delajo ljudje več kot 100 različnih narodnosti. Hrana je vrhunska, ni boljše na svetu. V Italiji ne ješ tako dobrih špagetov kot v Dubaju. Dobro lahko ješ že za pet evrov, lahko pa plačaš za hrano tudi 100, 200 evrov.

Pogrešate kaj Šmarno goro, ki, mimogrede, še vedno stoji, tenis na peščeni podlagi, savno v Tivoliju?

Večji del svojega življenja sem bil nomad. S tega stališča je življenje v Dubaju krasno. Moji sklepi pa so tako utrujeni, da tenisa niti ne morem več igrati na ravni, na kakršni bi si želel. Zato je morda celo bolje, da sem zamenjal okolje. Savno imam tu vsak dan. Stike z najožjimi prijatelji pa sem ohranil.

Kako poteka vaš delovni dan v Dubaju?

Odvisno od dneva. Vstanem ob 7.15, popijem kavico, odpeljem otroka v šolo. Ko se vrnem domov, na internetu pregledam, kaj se dogaja v Sloveniji, in prelistam časopise, Gazzetta dello Sport je še vedno nepogrešljiva. Večkrat grem na fitnes. Sicer je tu v prvi ligi dvanajst nogometnih moštev, liga pa traja tri dni. Vse tekme prenaša televizija, tako da pogosto eno tekmo na dan spremljam po televiziji, eno pa si ogledam v živo. Večkrat obiščem prostore tukajšnje nogometne zveze. Starejši sin trenira košarko, mlajši rad vozi motokros, steza pa je oddaljena dobrih 50 kilometrov. Skratka živimo in delamo dan za dnem.

Bi lahko primerjali nogometno ligo ZAE s slovensko?

To je nemogoče in nehvaležno. Težko napovem, kako bi se končala tekma, če bi se pomerili najboljši moštvi obeh lig. V emiratih igrajo v vsakem klubu po trije tujci ter še en Azijec. Določene kvalitete imajo tu prirojene. Tu mislim predvsem na hitrost, po drugi strani so precej nižje rasti. Najvišji igralec v reprezentanci je visok 180 centimetrov.

Slovenija je pred kratkim gladko, s 4:1, premagala Katar, sosednjo državo Združenih arabskih emiratov. Ste spremljali tekmo?

Nisem je gledal, sem pa bral poročila. Menda je še nekdo od Slovencev zgrešil enajstmetrovko. Takšen je nogomet. Večkrat je marsikaj odvisno od tega, v katerem času se pomerita reprezentanci.

Katere so glavne značilnosti nogometa v ZAE?

Igralci so manjše rasti, a izjemno hitri, iznajdljivi in tehnično podkovani. Glavna pomanjkljivost je taktično znanje. Zaradi fizičnih sposobnosti se igra v emiratih precej odprt nogomet. Po navadi moštvi igrata disciplinirano 15 ali 20 minut, nato pa obrambi ostaneta na mestu, tako da je prehod v napad precej lažji. Posledično je veliko zadetkov.

Deluje kot idealna naloga za vas, ki ste avtoritativen selektor, da uvedete red in disciplino v reprezentančno igro.

Trudim se. Pod mojim vodstvom smo doslej odigrali osem dvobojev, pet smo jih dobili, dva remizirali in enega izgubili (še tega z Irakom z 0:1, ko smo odigrali tretji dvoboj v osmih dneh). Prejeli smo le tri zadetke. Moje delo je, da iz ekipe iztržim maksimum.

Vam je kakšna tekma ostala posebno v spominu?

Ena pa res. Zmaga z 1:0 proti Uzbekistanu. Ko je tekmec pred koncem tekme zadel prečko, se je žoga odbila do nas. Moj dečko je po vsem igrišču prodrl po desni strani, ni padel, ko so nad njim naredili prekršek. Pri linijski zastavici ni centriral v kazenski prostor, temveč je še naprej tekel proti golu. Dva naša fanta sta akcijo spremljala, eden se je znašel sam in smo ga dali. Fantje so verjeli v uspeh, to je najpomembnejše. Tekmo sem začel z enim napadalcem, končal z dvema.

Ali imajo šejki toliko denarja, da si za tekmeca na prijateljski tekmi izberete katero koli reprezentanco?

Naj vam najprej povem, da imate napačno predstavo o financiranju tukajšnje nogometne zveze. Šejki sicer že nakazujejo denar, a v nogometno zvezo vlagajo tudi izjemno uspešna podjetja, ki verjamejo v nas. Nogomet je v Združenih arabskih emiratih šport številka ena. Pri izbiri reprezentance za prijateljsko tekmo je vse odvisno od tega, koliko je kdo zainteresiran, da bi iztržil čim več od tekme. Res pa je, da si tudi sam želim za nasprotnika močno reprezentanco. Bomo pa imeli zanimiv test pred svetovnim prvenstvom, ko prihaja k nam na generalko Alžirija, tekmica Slovenije v Južni Afriki.

Novinarji v ZAE so bolje plačani kot v Sloveniji

Kako je lahko nogomet šport številka ena, če pa smo opazili, da se športna poročila včasih začnejo s kameljimi boji?

Kamelje in konjske dirke imajo šejki za hobi in jim posvečajo precej pozornosti. Zraven se vozijo z avtom in jih "upravljajo na daljinca". Sicer je hobi eno, resen šport pa nekaj drugega.

Kakšen je medijski pritisk na selektorja nogometne reprezentance v Dubaju? Se z novinarji razumete bolje, kot ste se v Sloveniji in Makedoniji?

Na novinarskih konferencah govorim v tujem jeziku, zraven je vedno prevajalec. Včasih govorim angleško, včasih italijansko. Tudi če bi govoril v slovenskem jeziku, bi našli prevajalca. Domačih časopisov ne berem, a mi vedno povedo, kaj pišejo novinarji. Po tekmi z Malezijo sem bil deležen kritik. Sicer ne vem, zakaj. Bili pa so zelo pozitivni odmevi, ko smo premagali Uzbekistan. Pritiska ne gre primerjati s slovenskim ali makedonskim. Tu ni tako, da imajo igralci svoje novinarje, ki jim vse povedo, kasneje pa se vse pere prek medijev. Razlika je v socialnem statusu, če si novinar v Sloveniji, Makedoniji ali Združenih arabskih emiratih. Očitno so tu novinarji plačani bolje, da se jim ni treba spuščati na tako nizko raven.

Kako ste doživeli preboj slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo? Nekoč ste mi v tivolski savni dejali, da komaj čakate, da se Slovenija končno spet uvrsti na veliko tekmo, da ne bodo vsi zgolj spraševali po Katančevi zgodbi.

Tako tudi mislim. Super, da je končno uspelo tudi drugemu selektorju. Res sem bil vesel, da je Sloveniji spet uspel veliki met. Zadnjo tekmo sem si ogledal v posnetku. Čestitke vsem! Slovenija je odigrala po svojih zmožnostih. Sicer pa fantov, ki nosijo slovenski dres, ne poznam. Zame ni bilo presenečenje, da se je Slovenija uvrstila na prvenstvo v Južni Afriki. Igrala je v skupini, ki je omogočala napredovanje. Znano je, da Čehi menjujejo generacijo, da so imeli Poljaki veliko težav. Pred časom sem izjavil, da ima Slovenija možnost neposredne uvrstitve na svetovno prvenstvo, kar se je dejansko potrdilo. Le malo je namreč manjkalo, da ni bila prva v skupini.

Je zdajšnji uspeh slovenske nogometne reprezentance primerljiv z uvrstitvijo Slovenije na EP 2000 in SP 2002 pod vašim poveljstvom?

Nemogoče je primerjati te zgodovinske uvrstitve. Poglejte zdajšnjo reprezentanco. V njej igrajo nogometaši, ki igrajo vidne vloge v Nemčiji, si služijo kruh v Italiji, Franciji, torej najmočnejših nogometnih ligah. Dva nogometaša igrata vidno vlogo v odličnem Kölnu. Krhin ne le, da trenira z Interjem, temveč tudi igra za italijanskega velikana. Tudi v ozadju je kup mladih slovenskih nogometašev, ki trenirajo in igrajo za mladinske selekcije uveljavljenih evropskih moštev. S tega stališča me za prihodnost slovenskega nogometa ne skrbi. V naši generaciji nismo imeli takšnega razkošja. Da ne govorim o igralcih, ki so imeli ključne vloge. Se sploh še kdo spominja, da sem dal na kvalifikacijski tekmi v Romuniji v igro Sankoviča za izjemno pomembnih 15 minut? Da ne naštevam številnih drugih primerov.

Glede na to, da redno spremljate dogajanje v Sloveniji, ste bržčas seznanjeni s sporom med predsednikom Ivanom Simičem in nogometaši glede premij za uvrstitev na SP. Kako vse skupaj komentirate?

Škoda je, da se ponavljajo takšne nesmiselne stvari. Namesto da bi se vsi skupaj kaj naučili iz našega preteklega cirkusa, se zgodba ponavlja. Pred vsakim kvalifikacijskim ciklusom se mora natančno vedeti, kako se bodo razdelile premije v primeru uvrstitve na veliko tekmovanje. To se očitno tu ni vedelo in Simič ni glavni krivec, saj je vodenje reprezentance prevzel med kvalifikacijskim ciklusom. Ne bi govoril o osebah, a prebrane izjave pri nekaterih kažejo določeno raven vzgoje, izobraženosti in vsega drugega. Navsezadnje pa vam, medijem, ustreza, da imate cirkus.

Imate z zdajšnjim predsednikom Nogometne zveze Slovenije kaj stikov?

Odkar smo se preselili v Dubaj, smo se vrnili v Slovenijo le za božič. Tedaj sem se rokoval s Simičem in mu zaželel vse najboljše pri nadaljnjem delu.

Bil sem neetičen

Zlatko Zahovič občasno v intervjujih še vedno "strelja" po vas. Kako komentirate njegove očitke?

Na kaj konkretno ciljate?

Pred kratkim je v intervjuju za Dnevnik dejal, da ima zdajšnja generacija nogometašev v nasprotju z vašo selektorja, ki se postavi na stran igralcev, medtem ko se vi niste, kar je neetično.

Naj vam odgovorim z eno od zgodovinskih tekem slovenske reprezentance na velikem tekmovanju. Se je doslej kdo vprašal o poteku tekme pred osmimi leti med Slovenijo in Španijo, eno najboljših reprezentanc na svetu? Proti Španiji smo bili v Južni Koreji na začetku tekme boljši, potem smo dobili nesrečni gol, pa še enega. Pri zaostanku z 0:2 sem iz igre potegnil dva nogometaša; Osterca je zamenjal Cimerotič, Zahoviča pa Ačimovič. Cimerotič je zabil gol, v nadaljevanju pa bi sodnik brez težav lahko piskal enajstmetrovko v našo korist z dveh sumljivih položajev. Torej bi se lahko tekma končala z 2:2. V tem primeru ne bi bilo nobenega cirkusa, tako pa je nastal škandal. Moja napaka je bila zgolj ta, da menjave nisem opravil že prej, saj bi se lahko tekma obrnila celo v našo korist.

Kako pa komentirate očitke o neetičnosti?

Veste, vse skupaj sem prebolel. Postalo mi je jasno, da me nekateri zaničujejo in dajejo v mali žep. Če se do sedaj niso umirili, se ne bodo nikoli. Vsak ima pravico, da pove svoje mnenje. Sicer pa se z Zahovičem povsem strinjam, da sem bil neetičen.

Res? Vaš odgovor me je šokiral!

Če bi se tedaj obnašal etično, v reprezentanco za evropsko prvenstvo ne bi poklical nogometaša, ki je bil s strani Olympiacosa v suspenzu. Selektor Katanec pa je, namesto da bi poklical drugega igralca, ki je igral v klubu, na evropsko prvenstvo peljal Zahoviča. Velika večina drugih selektorjev bi takšnega igralca pustila doma. To je bila moja neetičnost! Zato se sedaj javno opravičujem vsem slovenskim nogometašem, ki so bili v širšem izboru za reprezentanco in so na račun suspendiranega Zahoviča ostali doma.