Zgovorna Primorka se s potapljanjem na vdih resneje ukvarja šele dobrega pol leta, a kljub temu že ruši nekatere mejnike. Tako je na junijskem svetovnem prvenstvu v Beogradu v dinamični apnei s plavutjo in dinamični apnei brez plavuti dosegla izvrstne izide, povrhu pa nanizala kar štiri državne rekorde. »Nad rezultati in tako hitrim napredkom sem bila še sama presenečena, čeprav sem že na treningih kazala odlične dosežke. Tako sem že na svojem prvem državnem prvenstvu državni rekord popravila za 30 metrov, za kar ima veliko zaslug tudi Matej Bergoč, ki mi pomaga pri sestavi treningov in svetovanju,« se pohvali Artnikova in razloži, da je potapljanje na vdih panoga, v kateri je ključna predvsem izjemna psihološka priprava.
»Bistveno je, da svoje telo prelisičiš, da ne potrebuje kisika. Na začetku misliš, da je skrajna meja, ko začneš čutiti prve kontrakcije. Normalen človek bi takrat priplaval na površje, pri nas pa se tu dejansko vse skupaj šele začne. Prav zato je miselna pripravljenost tako zelo pomembna. Ko enkrat začneš razmišljati, da ne moreš dihati, je vsega konec,« pove 31-letnica, ki je pred leti v domačem Kopru trenirala kajak na mirnih vodah, s potapljanjem na vdih pa se je prvič seznanila lani, ko je obiskala pripravljalni tečaj enega najuspešnejših slovenskih potapljačev na vdih Jureta Daića.
»Enaintrideset let sem razmišljala in se spraševala, kaj si pravzaprav želim, nato pa se mi je zgodila apnea. Čeprav sem šele na začetku, si želim, da potapljanje na vdih postane del mojega življenja, mojega vsakdana. V njem se najlažje izražam in zdi se mi, kot da sem v njem našla svoj poklic, svoje poslanstvo v življenju,« navdušeno razlaga in pojasni, da je to eden redkih športov, kjer se razlike med moškimi in ženskimi tekmovalci hitro zmanjšujejo.
»Prav na zadnjem svetovnem prvenstvu se je pokazalo, da so razlike med spoloma vse manjše. Tako se je prvič zgodilo, da je Rusinja Natalia Molčanova v statiki prekašala dosežke moških,« razloži Koprčanka, prepričana, da je nežnejši spol zaradi počasnejšega metabolizma celo v prednosti pred močnejšim spolom. Artnikovo sicer med drugim navdušuje še nekoliko ekstremnejše globinsko potapljanje. Kot priznava, je tudi sama sprva mislila, da moraš biti za kaj takega še nekoliko drznejši in hrabrejši, a je začetni strah hitro izginil. »Ko sem bila prvič tako globoko, sem pod vodo čutila neverjetno tišino in umirjenost. Gre za neskončen občutek miru, nirvane. Seveda če imaš strah pred vodo, te nirvane ne boš dosegel,« edinstvene občutke opiše potapljačica, ki si dolgoročnih ciljev in mej ne želi postavljati, a ne skriva želje, da bi se v prihodnje rada posvetila zgolj globinskemu potapljanju.
