Prehod mladih športnikov v člansko konkurenco: prezgodnja delitev na dobre in slabe

V nogometu premalo pritiska

Milan Miklavič, ki je na nogometni zvezi zaposlen kot direktor reprezentanc, opozarja, da so pri razvoju igralcev prisotna velika nihanja, zato morajo biti trenerji in drugi športni delavci potrpežljivi. »Talent ti lahko odpre vrata v športni svet, skozi ta vrata pa lahko stopiš s pravilnim odnosom, značajem in osebnostjo. Trenerji morajo podrobno spremljati vsakega igralca, ne smejo pa jih ocenjevati prezgodaj ali prehitro podajati končnih mnenj,« pravi Miklavič. Mlajše slovenske selekcije v nogometu se praviloma ne uvrščajo na velika tekmovanja, zato naš sogovornik priznava, da slovenskemu nogometu v tem pogledu manjka stabilnosti. Razlog vidi v šibkih kadetskih in mladinskih tekmovanjih na domačih tleh, kjer so igralci izpostavljeni premajhnemu pritisku: »Ravno zaradi tega imamo posebne treninge, na katerih mlade nogometaše učimo stresnih situacij na majhnem prostoru. Vodilo pri mladih mora biti najprej napredek, šele nato uspeh.«

Miklavič je prepričan, da imajo slovenski fantje na začetku športne poti enake predispozicije kot mladostniki iz Nemčije, Španije, Francije in drugih držav, vendar se razlike v primerjavi z vrstniki v razvitih državah z vsakim letom večajo. »To je posledica bolj urejenih razmer v tujini, kjer imajo boljše pogoje, drugačen način igranja, kakovostnejše lige... Ker je v Sloveniji razmeroma majhna baza igralcev, moramo še toliko bolj paziti na vsakega športnika. Trener ne sme reči, da nekdo ni dober, ampak iz vsakega iztisniti največ. Razvoj mladega igralca je seveda kompleksen, veliko ga je treba naučiti in opozarjati na podrobnosti. Dejstvo je, da s tujino nikdar ne bomo mogli tekmovati po finančni plati, lahko pa smo ob primernem izobraževanju primerljivi po strokovnosti,« je sklenil Milan Miklavič, ki je bil pred leti tudi pomočnik selektorja članske reprezentance Matjaža Keka.

V košarki primanjkljaj visokih igralcev

V zadnjih letih slabše rezultate kot njene predhodnice dosegajo nižje košarkarske kategorije, ki ne držijo več stika z evropskim vrhom. Vrsti do 18 in 16 let denimo tekmujeta v drugorazredni konkurenci. Strokovnjak Janez Drvarič, ki je na košarkarski zvezi tudi predsednik komisije za košarko mladih, vidi problem v pomanjkanju visokih igralcev, zato Sloveniji ne uspe ustrezno tekmovati z nasprotniki. »O tem se na zvezi pogosto pogovarjamo in iščemo rešitve. Paziti je treba pri selekciji igralcev, saj visoke športnike iščejo tudi v drugih panogah, recimo v odbojki, nogometu, tudi veslanju... Vsi smo orientirani na iskanje atletskih fantov. Verjetno pa se bomo morali kmalu sprijazniti z dejstvom, da bo treba kakšnega visokega športnika tudi naturalizirati, kjer pa bi naleteli na težavo pri pravilih, saj morajo igralci v mlajših selekcijah nujno igrati za matično državo,« pravi Drvarič.

Nekdanji selektor članske reprezentance ocenjuje, da je v Sloveniji dovolj kakovostnih trenerjev, manj zadovoljen pa je s pogoji za delo. Prepričan je, da bi morali mladi trenirati tudi dvakrat na dan, a ne dobijo terminov za vadbo: »Zgolj tehnična in taktična pripravljenost igralcev danes v košarki nista dovolj. Vse gre v smer razvoja telesnih sposobnosti.« Drvarič dodaja, da je pri članski reprezentanci ključnega pomena, da tudi v naslednjih letih zadrži kontinuiteto uspešnih nastopov na velikih tekmovanjih, da pa je treba biti realen. Organizacija lanskega evropskega prvenstva na domačih tleh je povečala zanimanje otrok za košarko, a Drvarič pravi, da masovnost še ni zagotovilo za uspeh: »Iz celotnega bazena igralcev je v ključnem obdobju treba izluščiti perspektivnost in košarkarjem zagotoviti kakovostno ter obsežno delo.«

V hokeju prevelik vpliv staršev

Po slovesu zdajšnjega jedra članske reprezentance bodo na precejšnje težave naleteli tudi v hokeju, kjer se zaradi problematičnega stanja v klubskem ustroju vztrajno krči baza mladih igralcev. Selekciji do 20 in 18 let imata težave s konkurenčnostjo, saj nastopata v drugem in tretjem kakovostnem razredu. Ti igralci bodo le stežka nadomestili zdajšnjo generacijo članov, ki je s sedmim mestom v olimpijskem Sočiju doživela vrhunec, s čimer se strinja tudi nekdaj izvrstni hokejist Ivo Jan, ki bo v novi sezoni služboval v Gradcu kot pomočnik trenerja. »Največji problem vidim pri trenerjih, ki začnejo otroke že pri desetih ali dvanajstih letih deliti na dobre in slabe. Premalo je zavedanja, da so otroci različni, saj nekateri dozorijo prej, drugi kasneje. Ko sem sam začel trenirati, smo imeli na Jesenicah tudi do 25 igralcev v moštvu, zdaj pa je stanje povsem drugačno. Nihče se ne vpraša, zakaj se dogaja takšen padec. Olimpija bi denimo morala biti vodilni klub pri nas, a mladi igralci bežijo iz Tivolija. V zadnjih letih je odšlo od dvajset do trideset hokejistov,« trdi Jan.

Razloge, zakaj mlajše hokejske reprezentance tako močno zaostajajo za svetovnim vrhom, vidi tudi v tem, da hokejisti v svojem razvoju ne osvojijo pravilne tehnike drsanja, kar je osnova za nadaljnje uspešno delo. »Najboljši trenerji bi morali delovati ravno v mlajših kategorijah. Imamo kar nekaj trenerjev, ki jih plačuje država, zato jim je vseeno za učinek, saj bodo ne glede na uspešnost dobili plačo vsak mesec. Problem je tudi v vse večjem vplivu staršev, ki imajo preveliko besedo v klubu. Nekateri starši se vedejo, kot bi bili njihovi trenerji. Ugotavljam, da veliko otrok trenira predvsem zaradi odločitve staršev, ki so jih vpisali v hokejsko šolo zgolj zato, da bi se malo razmigali. Sam sem na treninge hodil zaradi užitka, ne pa zato, ker sem moral nekaj početi. Če se bomo odločili za spremembe, bo to dolgoletni proces. Je pa že skrajni čas, da se realno oceni, kaj bomo ob takšnem ritmu dela imeli v hokeju čez deset let,« je bil obširen Ivo Jan.

Rokometu se obetajo slabši pogoji

V rokometu je slovenska mladinska reprezentanca v zadnjih dvanajstih letih osvojila že šest kolajn na velikih tekmovanjih, v članski konkurenci pa tovrstne serije ni ponovila. Dolgoletni selektor izbrane vrste do 20 let Slavko Ivezič je poudaril pomembnost stalnega udeleževanja mladinske reprezentance na najpomembnejša prvenstva, se pa boji, da se bo kakovost znižala zaradi vse manjših finančnih vložkov v celoten šport. »V primerjavi z drugimi bomo imeli v naslednjih letih slabše pogoje, kar bi lahko bilo usodno. Tudi če se bo padec zgodil, bo viden šele čez pet ali deset let. Mlade reprezentance Švedske, Nemčije ali Danske imajo recimo enako vrhunske pogoje kot člani. Opozoril bi tudi na naglo napredovanje azijskih držav, ki vlagajo vse več sredstev v rokomet. Ker delajo z najboljšimi trenerji in veliko potujejo, se približujejo vrhu, ki se vedno bolj širi. Napačno je, da še kar živimo v nekem prepričanju, da smo nepremagljivi in da se nam ne more zgoditi poraz z Nizozemsko ali recimo Švico,« je analiziral Ivezič.